Ultrazvok

Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki

V ponedeljek (8. 4. 2024) smo poročali o smrti osnovnošolca iz Novega mesta zaradi meningokoknega meningitisa. Ob tem žalostnem dogodku mnoge skrbi; zastavljajo si številna vprašanja. Zakaj zdravniki kljub intenzivnemu zdravljenju z antibiotiki najstnika niso uspeli rešiti? Za kakšno okužbo je šlo? Kako se je okužil? Zakaj so epidemiologi poiskali vse tiste, s katerimi je bil fant v stiku? Kdo je lahko ogrožen? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja pediater in infektolog doc. dr. Marko Pokorn s Pediatrične klinike v Ljubljani. Dr. Pokorn je v prvem odzivu za Radio Slovenija povedal: Letno je pri nas v vseh starostnih skupinah od 10 do 20 primerov invazivnih meningokoknih okužb, večina pri otrocih, mlajših od pet let, v zadnjih desetih letih pa je umrlo manj kot 10 bolnikov s takšno okužbo. Več v Ultrazvoku.

O meningokoknem meningitisu (NIJZ) TUKAJ

Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena

Med pacienti, ki jih zdravi dr. Jure Urbančič, je veliko takšnih s kroničnim vnetjem nosu in obnosnih votlin oziroma sinusov. Strokovnjaki ocenjujejo, da za kroničnim rinosinusitisom trpi kar okoli 10 odstotkov ljudi. Gost, razbarvan izcedek iz nosu, občutljivost, oteklina in bolečina okoli oči, lic, nosu ali čela, glavobol – to so le nekateri znaki in simptomi, ki kažejo na vnetje nosu in sinusov. Ker se kljub večkratni kirurški odstranitvi vnete sluznice in polipov, kljub zdravljenju z dobrimi zdravili, tudi biološkimi, nekaterim pacientom vnetje ne umiri, se je dr. Urbančič lotil študije, da bi bolezen natančneje spoznal.

Vzorci tkiv bolnikov so iz Ljubljane najprej potovali na Golnik in naprej v Južno Korejo. In kaj so tam z analizo odkrili? Več o študiji, za katero je dr. Urbančič v začetku letošnjega marca prejel mednarodno nagrado farmacevtske družbe Medis za najboljši znanstvenoraziskovalni prispevek na področju pulmologije in alergologije, v oddaji Ultrazvok.

Z asist. dr. Juretom Urbančičem s Klinike za ORL in maksilofacialno kirurgijo UKC Ljubljana je govoril Iztok Konc. Foto Prvi

Nagrajena študija TUKAJ

Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?

Zdravnik Matjaž Fležar pravi, da je tudi sam že testiral, kako bi lahko s pomočjo umetne inteligence – natančneje: s pomočjo jezikovnega modela ChatGPT – bolnikom postavljal diagnoze. Zadovoljno je ugotovil, da več informacij in podatkov je dal, bolj se je bližal težkim diagnozam, bolj je bil ChatGPT previden in mu svetoval, naj poišče pomoč pri zdravniku. »I am not a doctor (Nisem zdravnik.),« je pogost stavek, kadar ChatGPT odgovarja na medicinska vprašanja.

Več v Ultrazvoku. O vlogi umetne inteligence v medicini se je s prof. dr. Matjažem Fležarjem s Klinike Golnik pogovarjal Iztok Konc. Foto: Unreal/ ChatGPT

Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna

Nevrolog Zvezdan Pirtošek pravi, da sam ne dvomi v subjektivne izkušnje otrok s skotopičnim sindromom. Poudarja pa, da dolgo časa ni bilo pregledne študije, ki bi ponudila vpogled v izsledke različnih raziskav o skotopičnem sindromu. Zato pozdravlja študijo brazilske skupine, v kateri je sodeloval gost tokratnega Ultrazvoka analitik Erik Montagna, in je ponudila vpogled v relevantne znanstvene članke, ki so o skotopičnem sindromu – nekateri ga poznajo tudi kot sindrom Irlen – izšli do leta 2018. Dr. Montagna je jasen: »Ne napadamo ljudi, ne napadamo institucij, ne napadamo sindroma, ne napadamo pacientov; s študijo smo samo pokazali, da ni jasnih dokazov, da ni močnih dokazov. Na razpolago smo imeli malo relevantnih objav o skotopičnem sindromu; dva najmočnejša članka pa sta pokazala, da barvna stekla oziroma očala ne delujejo.«

Eden od opisov skotopičnega sindroma – nekateri ga poznajo tudi kot sindrom Irlen – pravi, da gre za motnjo vizualnega procesiranja informacij. Za sindrom so značilne zlasti bralne in učne težave – otroci na primer poročajo o popačenju besedila pri branju. V pomoč so lahko barvne folije, filtri in barvna stekla.

Ko beseda teče o skotopičnem sindromu je nemogoče spregledati »Skupnega stališča stroke« iz oktobra leta 2022, ki so ga podpisale predsednice štirih razširjenih strokovnih kolegijev in dekan Pedagoške fakultete. Končno mnenje začenjajo takole:… menimo, da je vsakršno navajanje, oglaševanje ali predstavljanje t. i. sindroma Irlen kot medicinske diagnoze in z njim povezano dobičkonosno »zdravljenje« z barvnimi filtri, ki naj bi olajšalo težave, zavajajoče in lahko celo nevarno. In še zaključek: ... oftalmologi, pediatri, nevrologi, specialni in rehabilitacijski pedagogi ter klinični psihologi t. i. sindroma Irlen s svetovanimi metodami »zdravljenja« ne pripoznamo kot znanstveno utemeljenega in široko preverljivega po uveljavljenih znanstvenih standardih.

O skotopičnem sindromu s prof. dr. Erikom Montagno in prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom v Ultrazvoku. Z obema strokovnjakoma je govoril Iztok Konc.

Skupno stališče stroke TUKAJ

Pregledna brazilska študija TUKAJ

Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri

Ledvice iz telesa izločijo do 2.000 mililitrov strupenih snovi in tekočine dnevno. Od dobrega delovanja ledvic je odvisna vsaka celica, vsak organ; celoten organizem. Velja pa tudi obratno. In prav v tem se skriva odgovor na vprašanje, zakaj takrat, ko beseda teče o boleznih ledvic, hkrati govorimo o diabetesu, povišanem krvnem tlaku in debelosti. »Bolezni ledvic so v največji meri rezultat nezdravega življenjskega sloga,« poudarja gost Ultrazvoka nefrolog doc. dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani. K poslušanju vas vabi Iztok Konc.

Nefrolog Škoberne: Nočno uriniranje je lahko znak za težave z ledvicami TUKAJ

Svetovni dan ledvic TUKAJ

Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.

Vprašanja: Ali znate postaviti meje? Ali se znate postaviti zase? Ali si upate reči ne? Kakšen je vaš stil komunikacije: agresiven, pasiven ali asertiven? Tema: asertivnost. Definicija: Asertivnost je sposobnost odkritega izražanja lastnega mnenja, prepričanj, pravic, potreb ali čustev, pri čimer hkrati upoštevamo sogovornika. Gostja: prof. dr. Metka Kuhar (FDV). Pripravil: Iztok Konc. Foto: FDV

Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi

Bisfenol A lahko vsebuje plastična embalaža, pa tudi epoksi smole. Prof. dr. Lucija Peterlin Mašič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani bisfenol A (BPA) in spojine, ki so mu podobne, preučuje že dobro desetletje. V Ultrazvoku, pripravil ga je Iztok Konc, med drugim svetuje, kako lahko k manjši izpostavljenosti bisfenolu A prispevamo sami. Prisluhnite. Foto: HBM4EU, WikimediaCommons

Info o BPA TUKAJ

Projekt HBM4EU TUKAJ

Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate

»Dopoldan sem na dializi in takrat me lahko pokličete.« Tako je gospod Danijel Brezovar z Dolenjske odgovoril na povabilo za snemanje pogovora za oddajo Ultrazvok o težavah z ledvicami. Gospod Brezovar ima namreč policistično bolezen ledvic, zaradi katere sta mu obe ledvici odpovedali. Vendar to ni edina huda bolezen, s katero živi. Zdravniki so mu odkrili tudi Crohnovo bolezen, med epidemijo covida pa še raka prostate. Vendar gospod Danijel Brezovar ni izgubil volje do življenja. Kaj mu daje moč, je povedal za oddajo Ultrazvok Iztoku Koncu. Fotografija je simbolična: Dan/ Flickr, cc

Društvo NEFRO TUKAJ

Policistična bolezen ledvic TUKAJ

Crohnova bolezen TUKAJ

Rak prostate TUKAJ

Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija

Človeški organizem za svoje delovanje nujno potrebuje nekatere minerale. Čeprav so z njimi bogata tako živila rastlinskega kot tudi živalskega izvora, medicinska in prehranska stroka opozarjata, da enolična prehrana lahko vodi do pomanjkanja le teh. V Ultrazvoku bomo vprašali, kako do različnih mineralov s prehrano, ki ne vsebuje mesa, jajc, mleka in rib. Z nami bo doc. dr. Živa Lavriša, raziskovalka na področju prehrane, živil in javnega zdravja pri Inštitutu za nutricionistiko. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc

Prehrana.si TUKAJ

Aplikacija Veš, kaj ješ? TUKAJ

»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu

Prof. dr. Elias Campo je patolog in genetik. Objave v strokovnih revijah in nagrade na okenski polici njegove pisarne v drugem nadstropju Biomedicinskega raziskovalnega inštituta v centru Barcelone pričajo, da gre za enega najbolj priznanih španskih znanstvenikov. Zaposlen je v ugledni javni bolnišnici – v barcelonskem Univerzitetnem kliničnem centru.

Prof. Campo v laboratoriju preučuje celice in molekule, ki so vpletene v razvoj limfomov in levkemij. »Prvi na svetu smo razvozlali genski zapis kronične limfocitne levkemije, ki je v zahodnem svetu najpogostejša oblika levkemije pri odraslih.« Več o svojem raziskovalnem delu, ki je zelo povezano z veliko močjo španskega javnega zdravstva, bo prof. Campo povedal v oddaji Ultrazvok. Z njim se je srečal Iztok Konc. Foto: Prvi

Več o profesorju TUKAJ

Več o limfomih in levkemijah TUKAJ

Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?

Dr. Sara Tement in dr. Katja Kerman z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Mariboru preučujeta pasti novih oblik dela. Te so se še posebej razmahnile med pandemijo covida, zdaj pa jih zaostrujejo krize, ki jim kar ni videti konca. Dr. Sara Tement in dr. Katja Kerman opozarjata na velike obremenitve in na vdore v zasebnost. Opažata številne stiske ter neželene negativne misli. Tokratni Ultrazvok ponuja nekaj iztočnic za razmislek o novi delovni normalnosti. Pripravlja Iztok Konc.

Stanfordski zaporniški eksperiment

Psihologa Philipa Zimbarda je zanimalo, kateri psihološki procesi so v ozadju nenadne spremembe, ko dober človek prestopi mejo med dobrim in zlim. Z eksperimentom je ugotovil, da lahko ekstremne razmere vsakega spremenijo v nekoga, ki drugega namerno rani, poniža, razčloveči, uniči. O tem vsak dan pričajo dogodki.

EKSPERIMENT: Avgust leta 1971, klet oddelka za psihologijo ameriške Univerze v Stanfordu, prof. Philip Zimbardo in štiriindvajset študentov, ki so se javili na oglas. Met kovanca je odločil, katerih devet študentov bo igralo vlogo zapornikov in katerih petnajst vlogo paznikov. »Zapornike« so na njihovih domovih aretirali resnični policisti, jim odvzeli prstne odtise in jih z zavezanimi očmi odpeljali v stanfordski kletni »zapor«. Ob prihodu so vsakemu dodelili številko, odvzeli so jim vse osebne predmete in jih preoblekli v enaka zaporniška oblačila.

Zakaj je moral prof. Zimbardo eksperiment namesto po štirinajstih prekiniti že po šestih dneh? Kaj nam en od najpomembnejših psiholoških eksdperimentov vseh časov – Zimbardov stanfordski zaporniški eksperiment – lahko pove o človeški psihi? V Ultrazvoku pojasnjuje socialni psiholog doc. dr. Žan Lep (Filozofska fakulteta v Ljubljani in Pedagoški inštitut). Pripravlja Iztok Konc. Foto: PhilipZimbardo/ UniverzaStanford

Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili

Univerza v Ljubljani je letos prvič podelila nagrado dr. Ane Mayer Kansky za odmevno doktorsko delo. Za področje medicine jo je prejel dr. Jurij Hanžel, ki preučuje, kako bi lahko izboljšali zdravljenje bolnic in bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo. Sogovornik tokratnega Ultrazvoka je specialist gastroenterolog. Zaposlen je v ljubljanskem Kliničnem centru in dela na Gastroenterološki kliniki na Japljevi ulici. Ko zjutraj prestopi prag klinike, pravzaprav vstopi v »mestno ubožnico«; v stavbo, ki je bila zgrajema že leta 1901 in je stara že več kot 120 let. Več v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc.

Dr. Ana Mayer Kansky je leta 1920 postala prva doktorica znanosti na katerikoli od slovenskih univerz. S tem je prehitela tudi vse moške kolege. Še več: bila je dvainsedemdeseta ženska na svetu, ki je prejela naziv doktorica znanosti. Več TUKAJ

Foto: Jurij Hanžel

Ameriški raziskovalci objavili študijo, v kateri pišejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo

Nekaterim se zdi sumljivo, zakaj se mejne vrednosti za povišan holesterol v krvi tako pogosto znižujejo in zaostrujejo. Drugi pravijo, da gre za zaroto farmacevtske industrije. Tretji pa navajajo tako imenovani »holesterolni paradoks«. Včasih namreč podatki nakažejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo. Ali in kaj je na tem, smo preverili v ljubljanskem Kliničnem centru. Iztok Konc je govoril s prof. dr. Borutom Jugom, ki v naši največji bolnišnici vodi Klinični oddelek za žilne bolezni. Njegovo področje je preventivna kardiologija – to pomeni, da se ukvarja se s preprečevanjem srčno-žilnih bolezni in z rehabilitacijo bolnikov. Foto: Borut Jug

Ameriška študija o paradoksu holesterola TUKAJ

Strokovnjaki za žile in srce priporočajo sredozemski tip prehrane TUKAJ

Metabolni sindrom TUKAJ

Strokovnjaki ocenjujejo, da le okoli pet odstotkov našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti

Lahko rečemo, da je homo erectus – pokončni človek – postal homo sedens – sedeči človek. A naj se sliši še tako nenavadno, vendar tudi pravilno sedenje lahko prispeva k naravni pokončni drži. S tem je povezano vprašanje, ki ga zdravnica Saša Staparski Dobravec, avtorica projekta »Pokončna drža, dobra drža«, zastavi v oddaji Ultrazvok. Ali naj ima križnica, ki je del hrbtenice, med sedenjem stik s podlago, ali ne? Odgovor boste slišali v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: GPT4

Vaje in projekt TUKAJ

Kakšna naj bo higiena pokončne drže?

»Dnevno si vzemite 2-krat po deset minut. Izberite vajo, ki vas tisti trenutek najboj nagovarja,« svetuje zdravnica Saša Staparski Dobravec, gostja tokratnega Ultrazvoka. Opozarja, da ima slaba drža na telo številne negativne posledice. Že če omenimo samo bolečine v hrbtu, bo marsikdo prikimal. Po besedah zdravnice Staparski Dobravec ni nič manj pomembna tudi človekova duševna pokončnost – pokončen notranji karakter. Več v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pokončna drža, dobra drža

Program Pokončna drža, Dobra drža s prikazom vaj TUKAJ

Za katero bolezen je značilno piskanje v pljučih in težko dihanje? Katere bolnike muči kratka sapa? Kdaj pa je dihanje hitro in plitvo?

V današnjem Ultrazvoku podrobneje o tem, kako lahko različne bolezni vplivajo na naše dihanje. Iztok Konc se je poleti na Golniku srečal s pulmologom Matjažem Fležarjem, ki na kliniki vodi Oddelek za respiratorno funkcijsko diagnostiko.

Dr. Fležar: Pljuča se razvijajo do tridesetega leta starosti TUKAJ

Dolgi covid ni prijeten; zaznamujejo ga težave z dihanjem, bolečine v mišicah in sklepih ter motnje spomina in koncentracije

Infektologinja prof. dr. Bojana Beović v ambulanti na Infekcijski kliniki v Ljubljani dnevno obravnava pacientke in paciente s postcovidnim sindromom. Opozarja, da dolgi covid ni prijeten; zaznamujejo ga težave z dihanjem, bolečine v mišicah in sklepih ter motnje spomina in koncentracije.

Svetovna zdravstvena organizacija je sicer letošnjega maja razglasila konec izrednega stanja zaradi covida-19. Vprašanja pa ostajajo: Ali drži, da vsaka nova okužba s koronavirusom organizem oslabi? Kaj je novega na področju zdravil, kot sta tudi remdesivir in ivermektin? Kako škodljiv je tako imenovani spike oziroma koničasti protein? Kako nevarna je prevladujoča različica Eris? Odgovori v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

Z Gorenjko Matejo Saje, za katero je že več kot trideset kolonoskopij, razbijamo mite in predsodke o tem pregledu

Za veliko ljudi imajo pričevanja iz prve roke še posebno težo. V tokratnem Ultrazvoku bo gospa Mateja Saje, ki vodi slovensko Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB), predstavila svoje izkušnje in poskušala razbiti nekatere najbolj razširjene mite ter zmote o kolonoskopiji. Zaradi crohnove bolezni je morala že več kot tridesetkrat na pregled s kolonoskopom. »Kljub temu na kolonoskopijo še vedno ne grem povsem sproščeno,« pravi sogovornica, ki je v pogovoru z Iztokom Koncem odkrito odgovorila tudi na najbolj kočljiva vprašanja o kolonoskopiji.

Zdravnik o kolonoskopiji TUKAJ

Društvo KVČB TUKAJ

Odgovor na vprašanje »Ali so mRNK cepiva učinkovita in varna?« nam razkrije tudi pogled skozi elektronski mikroskop

Po svetu smo porabili že več kot 13 milijard odmerkov cepiv proti covidu; tako klasičnih, kot novih mRNK cepiv. Zdaj je objavljenih že veliko študij in podatkov, zato strokovnjaki že lahko odgovorijo, ali so mRNK cepiva učinkovita in varna? Zakaj niso resnične trditve, da je več ljudi umrlo zaradi cepljenja kot zaradi covida? Nobelov odbor je s podelitvijo letošnje Nobelove nagrade za medicino pozornost javnosti usmeril na mRNK cepiva. Prestižno priznanje si bosta razdelila madžarska biokemičarka dr. Katalin Kariko in ameriški imunolog dr. Drew Weissman. Izvrstna raziskovalca sta odkrila, kako in kdaj molekule mRNK ravno prav spodbudijo človekov imunski sistem. S tem sta prispevala k razvoju cepiv proti covidu in raku.

»Nisva presenečena!« Tako sta se na novico o letošnjih Nobelovih nagrajencih za medicino odzvala biologinja prof. dr. Mateja Erdani Kreft (Medicinska fakulteta v Ljubljani) in biokemik prof. dr. Roman Jerala (Kemijski inštitut). Za Ultrazvok je z njima govoril Iztok Konc.

Foto: Avtorja: Resman Rus K in Kolenc M, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani. Opis: Virus SARS-CoV-2, posneta z transmisijskim elektronskim mikroskopom JEOL TEM-1400 Plus; negativno kontrastiranje 2% FWK; povečava 100 000x in 80 000x.

Gost medicinske oddaje Ultrazvok je dr. Duško Lainšček

Kako se je veterinar zaposlil na Kemijskem inštitutu, kjer zdaj s posebnimi genskim škarjami reže in popravlja gene ter preučuje nove metode zdravljenja redkih bolezni? Najbolje, da nam na to vprašanje odgovori kar sam. V oddaji Ultrazvok bo z nami dr. Duško Lainšček. Podrobneje nam bo predstavil svoje delo in bodoči Center za tehnologije genske in celične terapije – s kratico CTGCT, ki bo zrasel ob Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Prvi

Daljši pogovor z dr. Lainščkom TUKAJ

Britanski genetik in celični biolog prof. dr. Paul Nurse je leta 1976 odkril gen, ki uravnava rast in razmnoževanje prav vsake žive celice – tudi človeške – za kar so mu leta 2001 podelili Nobelovo nagrado za medicino

Raziskave prof. Nursa so prispevale k boljšemu razumevanju in zdravljenju rakavih obolenj. Kako torej izkušeni raziskovalec spremlja razvoj tehnologije mRNK cepiv, ki je dobila velik pospešek med pandemijo covida? Mnogi stavijo, da bodo prav mRNK cepiva prinesla največji preboj pri zdravljenju raka. Kaj pa pravi spoštovani Nobelovec? S prof. Paulom Nursom je govoril Iztok Konc. Foto: Barbara Zajc

Intervju s prof. Nursom na MMC: TUKAJ

Pogovora z Nobelovima nagrajencema:

Nobelovec Harald zur Hausen je dokazal povezavo med rakom na materničnem vratu in humanim papiloma virusom – kratko HPV. TUKAJ

Nobelovec Richard Roberts je preučeval molekuli DNK in RNK. TUKAJ

Pogovor z zdravnikom Sašem Reboljem iz Zdravstvenega doma v Kamniku

Po uničujočih poplavah so v Zdravstvenem domu v Kamniku zaznali nekaj primerov črevesnih obolenj, v ambulantah pa so oskrbeli ljudi z lažjimi poškodbami in ranami. Njihova ekipa nujne medicinske pomoči je posredovala tudi ob nesreči, v kateri je bager zbil šoferja tovornjaka. Odpravljanje posledic poplav še vedno poteka. Na kaj naj delavci, humanitarci, vojaki, gasilci in prostovoljci ter vse druge ekipe na terenu zdaj najbolj pazijo? Zdravnik Sašo Rebolj opozarja na okužbe ran in tetanus, izpostavlja še previdno ravnanje z vodo za pitje in umivanje. Njegova priporočila boste slišali v tokratnem Ultrazvoku. V Kamnik ga je poklical Iztok Konc. Foto: TV Slovenija

Kontakti timov na terenu za psihosocialno pomoč

Pogovor s pulmologom dr. Matjažem Fležarjem s Klinike Golnik

Za katero bolezen je značilno piskanje v pljučih in težko dihanje? Katere bolnike muči kratka sapa? Kdaj pa je dihanje hitro in plitvo? V današnjem Ultrazvoku podrobneje o tem, kako lahko različne bolezni vplivajo na naše dihanje. Iztok Konc se je na Golniku srečal s pulmologom Matjažem Fležarjem, ki na kliniki vodi Oddelek za respiratorno funkcijsko diagnostiko. Foto: Pixabay, cc

Prvi del - Dr. Fležar: Dihanje mora biti nezavedno 

Pulmolog o dihanju in spirometriji

Človek v mirovanju običajno vdihne in izdihne od dvanajstkrat do dvajsetkrat na minuto. Prof. dr. Matjaž Fležar s Klinike Golnik pravi, da mora biti dihanje avtomatično in nezavedno. »Običajno vdihnemo 500 mililitrov zraka. To je naš dihalni volumen.« Kakšna pa je največja kapaciteta človeških pljuč? Kaj se zgodi, kadar dihamo preplitvo? Komu pa priznani pulmolog priporoča dihalne vaje? Odgovori v Ultrazvoku. Z dr. Matjažem Fležarjem se je na Golniku srečal Iztok Konc. Foto: Prvi

O aterosklerozi in škodljivem LDL holesterolu

Strokovnjaki za žile in srce, med njimi tudi gost oddaje Ultrazvok prof. dr. Zlatko Fras iz Kliničnega centra v Ljubljani, še zlasti priporočajo sredozemski tip prehrane poimenovan tudi mediteranska dieta. Številne študije namreč potrjujejo njen varovalni vpliv na naše žile. Te so celo življenje podvržene procesu ateroskleroze, ki lahko žilno steno poškoduje do te mere, da se žila zapre ali pa poči. In kdo je glavni krivec? »Glavni krivec je slabi LDL holesterol,« pravi dr. Fras. Podrobneje o aterosklerozi in vlogi holesterola pri njenem nastanku v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc

O mRNK cepivu proti raku trebušne slinavke in o lekcijah cepljenja proti covidu

Prof. dr. Roman Jerala, sintezni biolog s Kemijskega inštituta v Ljubljani, z zanimanjem spremlja poročila o razvoju cepiva proti raku na trebušni slinavki. Rezultati začetnih raziskav so namreč zelo spodbudni; novo cepivo izrazito podaljša preživetje pacientov. Pri cepivu za zdravljenje raka trebušne slinavke gre za enako tehnologijo kot pri mRNK cepivih družb Pfizer in Moderna proti covidu. Kaj smo spoznali v treh letih cepljenja proti covidu? Kako varna in učinkovita so mRNK cepiva? Kaj se zgodi z delčkom mRNK iz cepiva, ko ga vbrizgamo v telo? Za katera rakava obolenja in okužbe bi tovrstna tehnologija še prišla v poštev? Več v Ultrazvoku, ki ga pripravlja Iztok Konc. Foto: Prvi

Najprej k osebni zdravnici, naprej k dermatologu in kirurgu

Gospa Anja Matušin iz Ljubljane pravi, da se jo sonce hitro prime. »Ampak ne v smislu porjavelosti kože, bolj rdečice.« V mladih letih se je rada sončila; pred dvema letoma pa je pregled kože in sumljivega kožnega znamenja njen pogled na sončenje popolnoma spremenil. Kaj se je zgodilo in kako se je izšlo? Zakaj se zdaj zaveda škodljivosti sončnih žarkov in sončenja v solariju? Več v četrtkovi medicinski oddaji Ultrazvok. Z gospo Anjo Matušin je govoril Iztok Konc. Foto: Anja Matušin

Dr. Matjaž Vrtovec pravi, da včasih po posegu ni potrebna niti kompresijska terapija

Zlati standard za zdravljenje krčnih žil oziroma kronične venske bolezni in popuščanja so v zadnjih desetih letih postali minimalno invazivni in tako rekoč neboleči endovenski posegi. Zdravnik skozi luknjico v prizadeto veno uvede posebno žičko in žilo zapre. »Pacient lahko še isti dan z majhnim obližem na nogi odide domov,« pravi asist. dr. Matjaž Vrtovec iz Kliničnega centra v Ljubljani. Dodaja, da nekaterim ni treba nositi niti kompresijskih nogavic. V Ultrazvoku nadaljujemo temo o krčnih žilah; tokrat podrobneje o diagnostiki in zdravljenju. Pripravlja Iztok Konc. Foto: PublicDomain/ WikimediaCommons

Za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških

Mnogi so vročih poletnih dni veseli, nekateri pa se sončnim žarkom in visokim temperaturam raje umaknejo. Med zdravstvenimi težavami, ki se poleti lahko poslabšajo, so tudi krčne žile; njim vročina prav gotovo bolj škodi kot koristi. Asist. dr. Matjaž Vrtovec iz Kliničnega centra v Ljubljani ima s krčnimi žilami oziroma s kronično vensko boleznijo in popuščanjem ven veliko izkušenj. Ocenjuje, da za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških. Več pa v Ultrazvoku. Z dr. Matjažem Vrtovcem se je na bolniškem oddelku Kliničnega centra dobil Iztok Konc. Foto: Prvi

Krčne žile prvi del: https://prvi.rtvslo.si/podkast/ultrazvok/2288722/174969908

Značilnost sodobnih učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni je, da uredijo sladkorno bolezen, vplivajo na telesno, hkrati pa varujejo ledvice in srčno-žilni sistem

V javnosti je veliko pozornosti zbudilo novo zdravilo proti sladkorni bolezni, ki uspešno pripomore tudi k izgubi telesne teže. Kakšne izkušnje s tem zdravilom imajo slovenski zdravniki? »Mi smo sodelovali že v predkliničnih študijah,« pravi diabetolog Dejan Fabčič iz Nove Gorice. »Rezultati so bili že takrat zelo dobri; fantastični!«

Značilnost sodobnih učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni je, da uredijo sladkorno bolezen, vplivajo na telesno, hkrati pa varujejo ledvice in srčno-žilni sistem. Več v Ultrazvoku. Tokrat z zdravnikom in paraolimpijcem, ki so mu bralke in bralci revije Viva podelili naslov »Moj diabetolog 2023«, Dejanom Fabčičem, ki v Zdravstvenem domu Nova Gorica vodi ambulanto za diabetes in bolezni ščitnice. Poklical ga je Iztok Konc. Foto: TV Slovenija

»Meni je vsak glavobol bolj neprijeten kot mamografija. Celoten pregled traja zgolj nekaj minut,« pravi gospa Alma Pašanović, prostovoljka pri Europi Donni

Gospa Alma Pašanović je zadovoljna, da so jo ob dopolnjenih petdesetih letih poklicali iz preventivnega programa DORA in jo povabili na brezplačno mamografijo; na brezplačno rentgensko slikanje dojk. Preiskavo je opravila v ljubljanskem Onkološkem inštitutu. Gospa Pašanović bo v Ultrazvoku opisala, kako mamografija poteka. Povedala bo, ali slikanje boli, ali ne. Pojasnila, katerim ženskam mamografijo še posebej priporočajo in odgovorila, zakaj je treba govoriti tudi o samopregledovanju dojk.

Gospe Almi Pašanović so z mamografijo odkrili rakavo spremembo na dojki. Od tega je minilo sedem let. »Težko rečem, da je izkušnja bolezni pozitivna izkušnja. Človek bi si do kakšnih spoznanj želel priti po lažji poti, kot je bolezen.« Več pa v pogovoru, ki ga je z gospo Almo Pašanović, zdaj prostovoljko pri Europi Donni, posnel Iztok Konc. Foto: NASA, PublicDomain/ WikimediaCommons

Program DORA

Združenje Europa Donna

Klinični psiholog in psihoterapevt Gregor Žvelc izpostavlja, da delo v pomagajočih poklicih človeka psihično in fizično izčrpa

Tema: sočutna izčrpanost. Sogovornik: klinični psiholog in psihoterapevt prof. dr. Gregor Žvelc (Filozofska fakulteta v Ljubljani). Definicija: s pojmom sočutna izčrpanost opišemo izčrpanost in še druge telesne ter psihološke simptome, ki se pojavljajo pri strokovnjakih, ki so vključeni v pomoč drugim ljudem. Prizadene zdravnike, medicinske sestre in tehnike, psihoterapevte, socialne delavke in delavce, negovalno osebje … Namen: seznanitev s sočutno izčrpanostjo in predstavitev oblik pomoči. Pripravlja: Iztok Konc. Foto: Petri Damsten/ Flickr, cc

Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)

Strokovnjaki v Sloveniji in po svetu kljub razglasitvi konca pandemije še vedno skrbno spremljajo okužbe z novim koronavirusom. Virus je namreč še vedno med nami, ves čas mutira in ravno v teh dneh iz Kitajske poročajo o novem strmem valu okužb. Vodilni kitajski epidemiolog Zhong Nanshan je sporočil, da se na Kitajskem z novo različico XBB koronavirusa tedensko okuži kar štirideset milijonov prebivalcev. Ker se različica hitro širi, epidemiolog napoveduje, da se bo številka do konca junija dvignila na petinšestdeset milijonov novih primerov tedensko. Število okužb z različico XBB se veča tudi v Združenih državah Amerike, po Evropi in tudi v Sloveniji. Ali nas morajo ti podatki skrbeti? V Ultrazvoku odgovarja mikrobiolog dr. Andrej Steyer (NLZOH), sprašuje Iztok Konc. Foto: NIAID/ Flickr, cc

NLZOH: Sledenje različicam SARS-CoV-2

Kaj pravi mikrobiološka stroka: ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani?

V Sloveniji poteka živahna razprava o prednostih in slabostih prehranjevanja s hrano živalskega izvora v primerjavi s hrano rastlinskega izvora. V Ultrazvoku tej debati dodajamo pogled mikrobiološke stroke. Mikrobiologinja prof. dr. Maja Rupnik (NLZOH), tokratna sogovornica Iztoka Konca, namreč preučuje pomemben sestavni del našega črevesja – to so črevesne bakterije oziroma mikrobiota. Kaj torej kažejo študije in kaj pravi mikrobiološka stroka? Ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani? Katere snovi črevesnim bakterijam koristijo, katere pa jim škodujejo? Zakaj je za mikrobioto sploh pomembno, kaj jemo? Foto: United States Department of Agriculture/ WikimediaCommons, public domain

Pisatelj Jaka Tomc pravi, naj se ljudje psihiatričnih bolnišnic ne bojimo

Sam je bil do zdaj desetkrat sprejet na obravnavo in zdravljenje v to zdravstveno ustanovo. »Če si pripravljen sprejeti zdravljenje, se ne zgodi nič hudega; če pa nisi pripravljen, prav tako ni nič hudega, vendar pa zdravljenje traja nekoliko dlje.« Jaka Tomc o izkušnji z duševno boleznijo – bipolarno motnjo – in s sprejemom ter zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici odkrito govori in piše. Več boste izvedeli v Ultrazvoku. Jako Tomca je na pogovor v radijski studio povabil Iztok Konc. Foto: Mankica Kranjec 

Jaka Tomc v oddaji Med štirimi stenami

Najprej zamaščenost jeter, sledijo vnetje, fibroza in ciroza jeter. Kaj lahko storimo?

Ali poznate odgovor na vprašanje, katera je najpogostejša bolezen jeter pri nas? »To je zamaščenost jeter,« pravi zdravnica Vanja Kalacun iz Oddelka za gastroenterologijo UKC Maribor. Strokovnjaki namreč ocenjujejo, da ima kar vsak četrti Evropejec bolj ali manj zamaščena jetra. Maščobe se nabirajo v celicah in ovirajo delovanje tega našega največjega notranjega organa. Če vemo, da v jetrih poteka velik del presnove in sinteze in da jetra tudi razstrupljajo telo, potem lahko sklepamo na mnoge težave, ki jih zamaščenost jeter nekaterim povzroči. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Tokrat prvič ob enajstih trideset na Prvem. Foto: NIDDK/ PublicDomain

O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)

Pomislite, da bi obisk pri zobozdravniku lahko potekal brez bolečin. Še več: tudi brez predirljivega zvoka svedra, ki nam strah pred zobozdravnikom v kosti nažene že, ko nanj samo pomislimo. Kako bi bilo to mogoče? Različna sporočila obljubljajo, da je to mogoče, kadar zobozdravnik poseg opravi z laserjem. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je spregovoril še o drugih možnostih uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Odgovoril je tudi na vprašanje, zakaj torej laser še ni zamenjal svedrov. Z dr. Gašpircem se je srečal Iztok Konc. Foto: Laserska zobna ordinacija Digital Dentist, Jure Poglajen

Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo

Težava je v tem, da so simptomi nespecifični, opozarja zdravnik Vid Janša, zato običajno traja dolgo, preden bolezen potrdimo. Diagnoza: endometrioza. Sogovornik: specialist ginekologije in porodništva asist. Vid Janša z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.

Po nekaterih ocenah živi v Sloveniji celo do 40.000 žensk z eno od oblik endometrioze. Za njeno uspešno zdravljenje je pomembno zgodnje odkritje. Prav na tej točki vstopi doktor Janša. S kolegicami in kolegi je v peritonealni tekočini v trebušni votlini namreč iskal tiste biomarkerje, ki so značilni za endometriozo. Njihova raziskava je odprla nove možnosti razvoja naprednih in neinvazivnih metod za odkrivanje endometrioze. Za študijo je zdravnik Vid Janša, ki ga Iztok Konc gosti v tokratnem Ultrazvoku, prejel letošnjo mednarodno nagrado farmacevtske družbe Medis za področje ginekologije.

Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate

Za nekatere je že sama misel na pregled pri zdravniku, kaj šele pregled sam, polna skrbi, strahu in vprašanj. Človeka skrbi, kaj se bo zgodilo, ne ve, kako pregled poteka, boji se slabe diagnoze. Zato smo v tokratnem Ultrazvoku gospoda Marjana Dolerja vprašali, kako lahko premagamo strah pred pregledom prostate. Gospod Doler je namreč že opravil kar štiri različne preiskave prostate: pregled krvi na PSA, ultrazvok, digitalni pregled in biopsijo. »Še sreča, da me je moj kardiolog pravočasno poslal naprej k urologu,« opisuje svojo izkušnjo danes.

Ker so informacije iz prve roke dragocene, smo gospoda Marjana Dolerja (prostovoljec pri Društvu onkoloških bolnikov Slovenije) povabili v Ultrazvok. Z njim je govoril Iztok Konc.

Onkofon: 080 23 55

Društvo onkoloških bolnikov Slovenije

Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni

Pod vtisom ameriških serij in filmov smo včasih v Sloveniji domnevali, da ima v Ameriki vsak človek svojega psihoterapevta. Spraševali smo se, včasih kar malo privoščljivo in posmehljivo, kdaj bo ta trend prišel tudi k nam. Zdaj vidimo, da tudi v Sloveniji število prebivalk in prebivalcev, ki so se znašli v duševni stiski narašča. »Obisk psihoterapevta je znak zrelosti in ne šibkosti,« poudarja psihoterapevt Tomaž Flajs. Skupaj s kolegi in kolegicami je izdal nov Vodnik po psihoterapiji, s katerim opozarja tudi na predsodke in stigmo, ki še vedno spremljajo duševne težave in motnje. Ali naj se vključim v psihoterapijo? Psihoterapija ali psihofarmakoterapija? Kje tiči problem? Odgovori v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Gregor Bajt 

Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.

Govor je o relativno pogosti bolezni: o herpesu zosterju ali pasavcu. Ko mehurčki počijo, ostanejo ranice. Te prekrijejo kraste, ki po tednu do dveh odpadejo. Le majhen del bolnic in bolnikov s pasavcem nima nobenih težav, opozarja doktor Vidaković. Herpes zoster namreč lahko dolgo časa boli, ranice se zagnojijo, bolezen pa je še zlasti nevarna takrat, kadar napade v predelu oči.

Zakaj pasavec izbruhne? Kakšna je povezava z noricami? Kako krotiti bolečino? Kako pogosto se pasavec ponovi? Kdaj pride v poštev cepljenje? To so vprašanja, na katera mora družinski zdravnik Miljen Vidaković pogosto odgovarjati v svoji ambulanti. Tokrat pa bo na njih odgovoril v Ultrazvoku. V Koper ga je poklical Iztok Konc.

Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah

Mediji in splet so ponovno polni ugibanj, teorij in člankov o nastanku novega koronavirusa. Ali je ušel iz laboratorija? Ali so ga ustvarili Kitajci? Kakšna je vloga Američanov? »Dejansko ne vemo točno, kako je novi koronavirus nastal,« pravi infektolog Andrej Trampuž.

V tem mesecu minevajo tri leta od prvih potrjenih okužb z novim koronavirusom v Sloveniji. Po podatkih Sledilnika smo v naši državi od takrat zabeležili več kot 1.335.000 primerov covida. Z virusom SARS-CoV-2 se dnevno še vedno okuži nekaj sto ljudi: v ponedeljek 712 (20.3.23), v torek 548. Kako nevaren je covid zdaj? Kdaj pridejo v poštev zdravila proti covidu? Ali so maske in cepljenje še aktualni? V Ultrazvoku odgovarja prof. dr. Andrej Trampuž (Klinika Charite, Berlin), sprašuje Iztok Konc. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona

»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer

Takrat 22-letni Žiga Spreitzer je septembra leta 2021 zaradi zapleta po cepljenju proti covidu-19 več kot mesec dni preživel v bolnišnici. Dvanajst dni po cepljenju s cepivom Janssen je namreč začutil močno bolečino v nogi in takoj odšel na urgenco. Zdravniki so ugotovili, da je njegovo število trombocitov nizko in da ima v nogi strdek.

Danes vemo, da sta zaradi podobnega zapleta po cepljenju dve drugi osebi v Sloveniji umrli, Žiga Spreitzer pa je preživel. Svojo izkušnjo je pred letom in pol že povedal za Val202 in Tednik. Za Ultrazvok pa smo ga vprašali, kakšno je njegovo zdravje danes. Če še čuti posledice zapleta po cepljenju? Ali zdravniki z njim govorijo odkrito in mu stojijo ob strani? Žigo Spreitzerja je poklical Iztok Konc. Foto: Pixabay

Poročilo NIJZ o neželenih učinkih o cepljenju proti covidu

Vse več ljudi ima težave z ledvicami

Strokovnjaki ocenjujejo, da ima kar vsak deseti prebivalec ali prebivalka Slovenije kronično ledvično bolezen. »Na ledvice najbolj škodljivo delujeta dva strupa,« pravi nefrolog dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani. »To sta sol in sladkor.« Kaj pa kemikalije iz okolja, alkohol in zdravila? Kaj še škodi ledvicam? Kako lahko sploh preverimo zdravje ledvic? Odgovori v Ultrazvoku, ki ga pripravlja Iztok Konc. Foto: Andrej Škoberne

https://www.svetovnidanledvic.org/

Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo

»Za večino zdravil, ki jih zdravniki trenutno predpisujejo, nimamo podatkov, kako se njihovo delovanje razlikuje v moškem in ženskem telesu. Preizkušena so namreč le na moških,« pravi raziskovalec in predavatelj na Fakulteti za farmacijo doc. dr. Lovro Žiberna. Kako je to mogoče? Zakaj je tako malo žensk vključenih v raziskave, čeprav se je pri nekaterih uspavalih, antipsihotikih in celo statinih že jasno pokazalo, da se žensko telo nanje odzove drugače od moškega? Zakaj so za večino zdravil smernice enake ne glede na spol? Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga pripravlja Iztok Konc. Foto: Osebni arhiv

O talidamidu na Kvarkadabri

Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan

V času, ko se vse bolj zavedamo, kako zelo pomembni so naši osebni podatki in jih zato tudi vse bolj skrivamo, se zdi, da obstaja področje, na katerem bomo ljudje pridobili, če bodo o nas vedeli več. To je področje farmakogenomike. Pomemben podatek pa je v tem primeru naš dedni zapis, naš DNK. Raziskovalci so namreč dokazali, da se pri bolnikih pojavi za kar trideset odstotkov manj resnih neželenih učinkov, kadar jim lečeči zdravnik predpiše zdravilo na podlagi njihovega genskega zapisa.

Kadar sta torej izbira in odmerek zdravila prilagojena genskemu zapisu vsakega posameznega bolnika ali bolnice. Izsledke študije je objavila prestižna medicinska revija The Lancet. Sodelovalo je sedem evropskih držav, slovensko skupino je vodila prof. dr. Vita Dolžan, predstojnica Inštituta za biokemijo in molekularno genetiko Medicinske fakultete v Ljubljani. Kako razlike v genih vplivajo na presnovo in delovanje zdravil? Zakaj se pri nekaterih bolnicah in bolnikih pojavi več neželenih učinkov kot pri drugih? Kaj je farmakogenetska izkaznica? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja dr. Vita Dolžan. Foto: Osebni arhiv

Originalni članek

Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki

Celiakija je ena najpogostejših kroničnih avtoimunih bolezni otrok in odraslih. Prizadene tanko črevo in je posledica preobčutljivosti na gluten. Ker zdravila, ki bi celiakijo pozdravilo, še ni, je toliko bolj pomembno njeno hitro odkrivanje. Če je besedna zveza »hitri testi« med epidemijo dobila negativen prizvok, pa je medicina na področju celiakije prav s hitrimi testi naredila pomemben korak naprej. Podrobneje v Ultrazvoku. Z nami bo predstojnik Klinike za pediatrijo v Mariboru prof. dr. Jernej Dolinšek, ki je zadnji dve leti in pol s kolegicami in kolegi vodil evropski projekt »CD skills«, s katerim želijo izboljšati kakovost obravnave bolnic in bolnikov s celiakijo. V Mariboru se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: Prvi

Projekt "CD skills": https://www.interreg-danube.eu/approved-projects/cd-skills

Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?

Marsikoga je strah morebitne bolečine. Nekatere pa skrbi že sama priprava na preiskavo. V tokratnem Ultrazvoku bo zdravnik Erik Vidmar iz Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca iz Šempetra pri Novi Gorici poskušal razbiti nekatere najbolj razširjene mite in zmote o kolonoskopiji. Preiskavo večina prebivalk in prebivalcev pozna po preventivnem programu Svit. »To je ena najboljših storitev slovenskega zdravstva,« je prepričan doktor Vidmar. Gastroenterolog opravi do pet kolonoskopij dnevno. Pravi, da bolečino ob pregledu čuti le vsak deseti pacient in za vsakega najdejo ustrezno rešitev. Podrobneje v Ultrazvoku. Zdravnika Erika Vidmarja je poklical Iztok Konc. Foto: NIJZ in Erik Vidmar

Program Svit: https://www.program-svit.si/

Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan

Glede na trenutno aktualno razpravo o zdravi mesni ali brezmesni prehrani je morda najboljša napoved za oddajo Ultrazvok sledeče vprašanje: Kakšna je tako imenovana žolčna dieta? Naš sogovornik bo namreč abdominalni kirurg Janez Svet iz Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca iz Šempetra pri Novi Gorici. Njegovo delovno mesto je operacijska dvorana, v kateri vsak dan operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni. Zakaj žolčni kamni bolijo? Kdaj je potrebna operacija? Ali žolčni kamni nastanejo zaradi nezdravega načina življenja, ali so v ospredju drugi vzroki? Zakaj so bolj pogosti pri ženskah? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja kirurg Janez Svet. Foto: Dr. Michael Jäger / public domain in Janez Svet 

Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki

Dopolnjevanje prehrane s prehranskimi dopolnili narašča. Nacionalna raziskava SI.Meni je pokazala, da 25 odstotkov starejših od petinšestdeset let, 29 odstotkov odraslih in skoraj 10 odstotkov mladostnikov za redno večmesečno uživanje najpogosteje izbere vitamine. Ali je to potrebno? Katera mikrohranila – kamor sodijo vitamini in tudi minerali – bi morali uživati starejši? Nadaljujemo temo zadnjega Ultrazvoka. Sodelujeta: inženirka živilske tehnologije dr. Živa Lavriša (Inštitut za nutricionistiko) in profesor športne vzgoje prof. dr. Vojko Strojnik (Fakulteta za šport). Odgovorila bosta še na vprašanji: Koliko mesa je lahko v prehrani starejših odraslih? In zakaj danes, ko govorimo o zdravi prehrani, ne moremo mimo gibanja in redne telesne aktivnosti?

Povezavi: https://www.prehrana.si/ in študija SI.Menu

Foto: Kevin Farley/ Flickr, cc

Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije

Dr. Živa Lavriša, raziskovalka na področju prehrane, živil in javnega zdravja pri Inštitutu za nutricionistiko, skrbno spremlja podatke o prehranskih navadah prebivalk in prebivalcev Slovenije. Opozarja, da stanje ni optimalno. Nasprotno! Še zlasti starejši odrasli dnevno zaužijejo premalo beljakovin in prehranskih vlaknin. Rešitev doktorice Lavriša je preprosta. In kakšen je njen recept za zdrav način prehranjevanja po petinšestdesetem letu?

Povezava: Prehrana.si

Foto: ulleo/ pixabay, cc

Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?

Svetovna zdravstvena organizacija ponovno opozarja na novo različico koronavirusa. Poimenovali so jo XBB.1.5. Gre za podrazličico omikrona, ki se širi izjemno hitro. V Združenih državah Amerike je v samo enem mesecu s štirih odstotkov porasla na kar štirideset odstotkov vseh novih primerov. Strokovnjaki so različico XBB.1.5. že zaznali tudi v nekaterih evropskih državah. Ali je pred Evropo in Slovenijo nov val epidemije? Kakšno nevarnost pa pomeni eksplozija okužb z novim koronavirusom na Kitajskem? V Ultrazvok smo povabili infektologinjo doc. dr. Matejo Logar. 

V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi

»Značilna klinična slika kronične vnetne bolezni črevesa je slika mladostnika, ki ima vedno pogosteje drisko. Blato je lahko tudi krvavo ali sluzasto.« Tako pravi prof. dr. Jernej Dolinšek s Klinike za pediatrijo UKC Maribor. Pediater opozarja, da se je v zadnjih dveh letih zelo povečalo število otrok in mladostnikov s kroničnimi črevesnimi boleznimi. Ali je kriva epidemija, ali je v ozadju kaj drugega, strokovnjakom za zdaj še ni uspelo ugotoviti. Več v Ultrazvoku. Na mariborski Kliniki za pediatrijo se je z dr. Dolinškom srečal Iztok Konc. Foto: Prvi

Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo

Ali bi se s pomočjo bakterij črevesne mikrobiote lahko zoperstavili raku na debelem črevesu in danki? Ali bi lahko s pomočjo svetlobe pridobili nove spojine, ki bi učinkovale protibolečinsko, protivnetno in protitumorsko? Odgovor na prvo vprašanje išče mlada farmacevtka in doktorica znanosti Tina Vida Plavec. Mladi kemik in prav tako doktor znanosti Nejc Petek pa se poglablja v srž drugega vprašanja. Oba sta pri tem zelo uspešna, saj njuno raziskovalno delo že odmeva. Za oddajo Ultrazvok ju je pred mikrofon povabil Iztok Konc.

Foto: Osebni arhiv in Krka

Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija

Za koga bo novica najboljša? »V prvi vrsti za bolnike s sladkorno boleznijo!« je kot iz topa odgovoril vodja Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete v Mariboru prof. dr. Andraž Stožer. V decembrski številki ameriške medicinske revije Diabetes, ki je vodilna revija na področju raziskav o sladkorni bolezni na svetu, so namreč objavili članek, pri katerem je kot prvi avtor naveden sodelavec omenjenega inštituta prof. dr. Marko Gosak, kot zadnji pa prav Andraž Stožer. V članku sta v sodelovanju s kolegi iz tujine predstavila, kako delujejo beta celice trebušne slinavke. Izsledki bodo omogočili boljše poznavanje sladkorne bolezni in njeno učinkovitejše zdravljenje. Še več: prav ilustracija tega članka se je znašla celo na naslovnici revije. O izjemnem dosežku v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc.

Originalen članek

Foto, originalni opis: Human pancreatic islets of Langerhans during calcium imaging to study cell-to-cell connections. Overlaid is network analysis describing the relationship between different cells, which is disrupted in diabetes. Image courtesy of Marko Gosak and Andraž Stožer, University of Maribor, Maribor, Slovenia. Their article, “Ca2+ Oscillations, Waves, and Networks in Islets From Human Donors With and Without Type 2 Diabetes,” appears in this issue of Diabetes (p. 2584).

O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru

V Kliničnem centru v Mariboru še vedno deluje intenzivni covidni oddelek. V zadnjih dveh mesecih se je kljub razširjenemu mnenju, da je okužba z omikronom že tako blaga kot navaden prehlad, na oddelku hkrati zdravilu tudi do 11 najtežjih bolnic in bolnikov s koronavirusno boleznijo. »Kar polovica bolnikov na intenzivnem oddelku ima še vedno hudo covidno pljučnico,« opozarja internistka in specialistka intenzivne medicine Alenka Strdin Košir. Več v Ultrazvoku. Zdravnico skrbijo tudi posledice, ki jih okužba z novim koronavirusom pusti na zdravju ljudi. K poslušanju oddaje vas vabi Iztok Konc.

Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic

Osnovna preiskava pri sumu na pljučnico je slikanje z rentgenom. »Večina pljučnic se popolnoma pozdravi v dveh tednih. Pljučnico, ki pa ne gre nazaj, je treba spremljati in slikati večkrat,« pravi radiolog mag. Igor Požek, ki vodi Radiološki oddelek Klinike Golnik. Nekatere pljučnice pustijo na pljučih trajne sledi, nekaterih pa na sliki še ni, čeprav klinični znaki že kažejo na vnetje. Kakšna je rentgenska slika tipične pljučnice? Katere pljučnice so najpogostejše v zimskih mesecih? Kakšne posledice na pljučih pusti covid? V Ultrazvoku na vprašanja Iztoka Konca odgovarja radiolog Igor Požek s Klinike Golnik.

Foto: Klinika Golnik. Primer pljučnice v desnem spodnjem režnju, ki je vidna kot homogena zgostitev, ki zabriše normalno vidne žile in ima na stranskem posnetku trikotno obliko. Meje pljučnice označujejo puščice.

V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil

»Brez botoksa se take operacije kile sploh ne bi upal lotiti,« pravi izolski abdominalni kirurg Tomaž Jakomin. Pred petimi leti je z zdravstvenim timom, ki ga je vodil, prvi v Sloveniji operiral moškega z veliko trebušno kilo oziroma hernijo, ki je drugi niso upali operirati. Doktor Jakopin se je kile in posega lotil s takrat relativno novim pristopom, s katerim se je seznanil v Avstriji – uporabil je botoks, ki ga sicer bolj kot iz abdominalne kirurgije poznamo iz estetske medicine. Zakaj botoks? Za kakšne kile in katere paciente je ta metoda najbolj primerna? Koliko časa traja okrevanje? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja abdominalni kirurg asist. Tomaž Jakomin iz Splošne bolnišnice v Izoli. Foto: SBI

Staranje imunskega sistema - drugič

Imunski sistem vznemirja in zanima zdravnike, znanstvenike in mislece že najmanj od leta štiristo trideset pred našim štetjem, ko je bila imunost prvič omenjena. Za prelomna odkritja na področju imunologije je bilo skupno podeljenih že enajst Nobelovih nagrad za fiziologijo ali medicino, vključno s prvo leta 1901, ki jo je prejel Emil von Behring za odkritje protistrupa oziroma antitoksina proti tetanusu.

Kako bi s pomočjo imunskega sistema zaustavili čas in pridobili nekaj zdravih let življenja, pa je v središču zanimanja prof. dr.Primoža Rožmana z Zavoda za transfuzijsko medicino v Ljubljani. »Moja skupina že dalj časa preučuje, kako bi s presaditvijo mladih krvotvornih matičnih celic podaljšali zdravo obdobje starosti.« Več v oddaji Ultrazvok, ki jo pripravlja Iztok Konc. Foto: NationalCancerInstitute

Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema

Izkušenega zdravnika in predavatelja Primoža Rožmanaiz Zavoda za transfuzijsko medicino v Ljubljani smo vprašali, kako se stara človekov imunski sistem. Kako leta oslabijo našo obrambo in nas izpostavijo okužbam, srčno-žilnim in rakavim obolenjem ter avtoimunskim boleznim? Kdo bi si namreč mislil, da prav v študijah imunskega sistema morda tiči skrivnost dolgega in zdravega življenja?

Prof. dr. Primož Rožman je gost medicinske oddaje in podkasta Ultrazvok. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Primož Rožman, ZTM

Dr. Primož Rožman je o slabljenju imunskega sistema pri staranju govoril na posvetu o Vitalni dolgoživosti, ki ga je pripravilo Gerontološko društvo Slovenije. Ob tem so pri društvu izdali zbornik s povzetki vseh predavanj o različnih vidikih staranja. Gerontološko društvo Slovenije: https://www.gds.si/

Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom

Ko beseda nanese na trenutne ukrepe proti covidu, več kot sedemdeset odstotkov ljudi podpira zračenje prostorov, izolacijo ob okužbi in uporabo zaščitnih mask v zdravstvenih ustanovah. Bolj čustveni pa so odzivi na cepljenje. Na eni strani upanje in olajšanje, na drugi dvom in jeza. Kdo pa se je najmanj pripravljen cepiti? Odgovor na to in še druga vprašanja o vplivu pandemije na življenje prebivalk in prebivalcev Slovenije v tokratnem Ultrazvoku. Darja Pograjc in Iztok Konc z epidemiologinjo in specialistko javnega zdravja Ado Hočevar Grom (NIJZ) komentirata zadnje rezultate študije SI-PANDA. Foto: Prvi

Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke

Ljubljanska kardiologija ostaja med vodilnimi centri v regiji. To potrjuje tudi njihov najnovejši dosežek. Ljubljanski Univerzitetni klinični center se je namreč uvrstil med sto bolnišnic na svetu, v katerih okvarjeno srčno zaklopko zamenjajo skozi majhen rez na levi strani prsnega koša. V srcu imamo sicer štiri zaklopke. Zdravniki pa z novim posegom zamenjajo mitralno zaklopko, ki leži med levim preddvorom in levim prekatom. Zahteven poseg, ki manj poseže v telo, bodo v Ultrazvoku predstavili trije strokovnjaki: asist. dr. Nikola Lakič, prof. dr. Matjaž Bunc in srčna kirurginja Tadeja Kolar. Pripravlja Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana

Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu

Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje so sporočili, da se je v Sloveniji ena oseba z novim koronavirusom okužila že šestkrat, dve že petkrat, 174.000 prebivalk in prebivalcev pa več kot enkrat. Zato smo prof. dr. Alojzu Ihanu z Medicinske fakultete v Ljubljani zastavili tri vprašanja: Ali vsaka nova okužba s koronavirusom res povzroči več škode? Ali s cepljenjem ščitimo druge, ali ne? Ali so cepiva proti covidu eksperimentalna? S priznanim imunologom je govoril Iztok Konc.

S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih

Cepiva proti covidu še vedno sprožajo številna vprašanja. Tokrat bo nanja odgovoril sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Opozarja, da govoriti o tretjem, četrtek ali petem odmerku nima več smisla. »Gre za jesenski odmerek,« pravi. Dr. Jerala je za Ultrazvok pregledal zadnje študije in podatke o cepivih in covidu. Ta odgovarjajo na vprašanja: Zakaj strokovnjake v Združenih državah Amerike skrbi nova tako imenovana BQ različica koronavirusa? Poživitveni odmerek da ali ne? Kaj pa neželeni učinki po cepljenju? Dr. Jerala bo komentiral tudi nedavno pričanje predstavnice družbe Pfizer v Evropskem parlamentu. Ultrazvok pripravlja Iztok Konc. Foto: Prvi

V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije

Mariborska nevrologinja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan se je specializirala za diagnostiko in zdravljenje multiple skleroze. Njena želja je, da bi našli zdravilo, s katerim bi lahko multiplo sklerozo pozdravili, zdravljenje pa bi imelo kar najmanj stranskih učinkov. Dr. Hojs Fabjan je tudi predavateljica, raziskovalka in predstojnica Klinike za nevrologijo mariborskega Kliničnega centra, ki letos praznuje petdeset let. Na predavanjih, ki so jih pripravili ob častitljivi obletnici, sta sodelovala tudi prof. dr. Paolo Manganotti iz Trsta in prof. dr. Michael Khalil iz Gradca. Oba smo povabili pred mikrofon. Dr. Khalil je poudaril, da zdaj lahko že v krvi najdemo in potrdimo tiste biološke označevalce, ki so značilni za multiplo sklerozo, alzheimerjevo bolezen ali za poškodbo možganov ob možganski kapi. To nam pride zelo prav v vsakdanji klinični praksi.

Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah

Psihiatrinja in predavateljica prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek pravi, da je pri zdravljenju panične motnje maksimalno učinkovita kognitivno-vedenjska terapija. V medicinski oddaji Ultrazvok pa predstavi še druge strokovne pristope in oblike pomoči. Pove tudi, kaj se dogaja med paničnim napadom, kaj ga sproži in zakaj gre za tako imenovani lažni alarm. Z dr. Mojco Zvezdano Dernovšek je govoril Iztok Konc.

Program OMRA: https://www.omra.si/

Program duševnega zdravja: https://www.zadusevnozdravje.si/

Oddaja in podkast Samoumiritev: https://prvi.rtvslo.si/podkast/samoumiritev/

Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte

Nekatere bolezni in poškodbe žil lahko več let potekajo tiho in ne povzročajo nobenih težav. Kadar pa je žilna stena preveč poškodovana, se iznenada raztrga in poči. Posledica je huda krvavitev, ki zahteva hitro reakcijo. Pomembna je vsaka minuta! Diagnoza: Anevrizma trebušne aorte. Sogovornik: specialist internist in intenzivist dr. Hugon Možina iz Kliničnega centra v Ljubljani. Pripravlja: Iztok Konc.

Koronavirus bo še krožil in nas okuževal

Še vedno tri ključne besede: cepivo, zdravilo, maska. In slovenski infektolog dr. Andrej Trampuž, zaposlen v največji evropski javni bolnišnici – berlinski Kliniki Charite. Ali nova cepiva proti covidu preprečujejo že sámo okužbo s koronavirusom? Kako učinkovito je zdravilo Paxlovid? Zakaj dr. Trampuž še vedno prisega na uporabo zaščitnih mask? »Virus bo še krožil in nas okuževal,« opozarja dr. Trampuž. »Vendar pa je pandemije, kot smo jo živeli zadnji dve leti, konec.« Dr. Trampuža je v Berlin poklical Iztok Konc. Foto: Andrej Trampuž.

Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.

V začetku meseca – natančneje, 4. septembra – sta minili dve leti in pol od prve dokazane okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji. Zdaj o covidu in poteku epidemije vemo že veliko. Poznamo odgovor na vprašanje, kje se je v naši državi okužilo največ ljudi. Kakšen vir okužb so šole? Koliko obolelih je bilo starejših od 65 let? Vemo tudi, koliko ljudi je zbolelo za covidom, čeprav so se cepili. Znan je podatek, kdaj so bile bolnišnice najbolj polne in kdaj je zaradi covida umrlo največ ljudi. Kakšna pa so predvidevanja za jesen? Za oddajo Ultrazvok je podatke analiziral računalniški programer Miha Kadunc, soustanovitelj in sodelavec Covid-19 Sledilnika. Poklical ga je Iztok Konc.

Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida

Kako zelo lahko covid načne zdravje, je na lastni koži izkusil računalniški programer Davor Tavčar iz Škofje Loke. Za njim sta dve leti boja s posledicami covida. Prvič smo ga spoznali pred letom dni – septembra 2021. Takrat je bilo za njim že eno leto življenja z dolgim covidom, eno leto bolniške, eno leto tedenskih terapij na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Njegovo zdravstveno stanje se je boljšalo in življenje se je vračalo v stare tirnice. Na neki točki pa se je okrevanje ustavilo. Covid se ne da. Kaj se dogaja, bo gospod Davor Tavčar povedal v Ultrazvoku. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Davor Tavčar.

Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu

Analize podatkov kažejo, da ima kar deset odstotkov ljudi po prebolelem covidu še vedno zdravstvene težave. Zgolj statistično gledano torej trpi v Sloveniji za takšnimi ali drugačnimi dolgoročnimi posledicami okužbe z novim koronavirusom približno 100.000 ljudi. Uveljavila sta se dva izraza: dolgi covid ali pa postcovidni sindrom. Glavobol, utrujenost, težave s spominom in koncentracijo, možganska megla. To so najpogostejši nevrološki znaki in simptomi, ki lahko grenijo življenje prizadetih še tedne in mesece po prebolelem covidu. Več v Ultrazvoku nevrolog doc. dr. Martin Rakuša (UKC Maribor) in Iztok Konc. Foto: Martin Rakuša

Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti

Profesor psihologije na Univerzi v Parizu Todd Lubart je dobro znan zlasti v strokovnih krogih, v splošni javnosti pa manj. Profesorja vznemirja ustvarjalna moč Alberta Einsteina, Vincenta van Gogha, Marie Curie in Martina Cooperja. Opozarja, da ljudje velikokrat iščemo in ubiramo bližnjice. Iščemo, kako bi lahko naloge opravili s čim manj napora in čim manj energije. To je človeško, to je dejstvo, pravi. »Kar pa ni najboljše, kadar želiš biti ustvarjalen. Težko je z najmanj napora dobiti dobro idejo.« Ali ste vedeli, da lahko z enostavnimi vajami razvijamo svojo ustvarjalnost? Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Pexels/ Pixabay, cc

Značilna je močna bolečina v prsnem košu

Nenadna močna bolečina v prsnem košu, ki ne popusti, je vedno znak za alarm. Največkrat gre za srčni infarkt. »Kadar pacienta boli v prsnem košu in ni infarkt, potem pomislimo tudi na poškodbo aorte,« pravi dr. Hugon Možina iz ljubljanskega Kliničnega centra. Med najbolj nevarnimi boleznimi te največje žile, ki vodi kri iz srca v telo, je disekcija aorte. Stena aorte se razsloji in raztrga. O nevarnosti disekcije aorte priča podatek, da dvajset odstotkov pacientov umre še preden pridejo na urgenco. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

Recept za dolgoživost

Na svetu živi največ stoletnic na japonskem otoku Okinava, največ stoletnikov pa na italijanski Sardiniji. Ko so raziskovalci iskali odgovor na večno vprašanje, kakšen je recept za dolgo življenje, so prišli do zanimivega spoznanja. Ugotovili so, da je na Zemlji pet krajev, kjer ljudje živijo dlje od povprečja. Ob Okinavi in Siciliji so to še grški otok Ikarija, polotok Nicoya v Kostariki in mesto Loma Linda v Kaliforniji. Ti kraji so znani kot modre cone. Zakaj prebivalci petih modrih con živijo najdlje na svetu? Kaj imajo skupnega, v čem pa se razlikujejo? Kakšen je torej recept za dolgo in zdravo življenje? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja dr. Tanja Pajk Žontar, predavateljica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Foto: Sloveniji najbližja modra cona je otok Sardinija/ Tommie Hansen/ Flickr, cc

Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje

V Sloveniji smo porabili že tri milijone odmerkov cepiva proti covidu. Čeprav omikron še vedno maha z repom svojih različic, pa zanimanje za cepljenje ostaja nizko – na najboljše dni se v zadnjih mesecih cepi nekaj več kot 300 ljudi. Največ jih na cepilno mesto pride po poživitveni odmerek; tiste, ki se zdaj odločijo za prvi odmerek, pa lahko preštejemo na prste rok in nog. Kaj na to pravi stroka? Kakšna so zdaj navodila in priporočila svetovalne skupine? Komu priporočajo cepljenje s četrtim odmerkom? Kdaj bodo na voljo cepiva prilagojena različici omikron? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja imunolog prof. dr. Alojz Ihan.

Foto: Zajem zaslona STA

Previdnost ni odveč. Na kaj naj bomo pozorni?

Kljub drugačnim pričakovanjem izbruh opičjih koz ne pojenja. Izstopala je sobota. Ameriški Center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi je potrdil prva dva primera pri otrocih. Svetovna zdravstvena organizacija pa je opičje koze v soboto razglasila za grožnjo svetovnemu javnemu zdravstvu. Izven Afrike so se opičje koze razširile že v 74 držav. Število okuženih se približuje številki 20.000. Novi primeri so tudi v Sloveniji. Kaj se dogaja, bo v Ultrazvoku pojasnila zdravnica Andreja Murnik Rauh z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Pripravlja Iztok Konc.

Foto: Marko Kolenc, IMI

Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije

S hitrim naraščanjem števila okužb z novim koronavirusom so se v Sloveniji ponovno podaljšale vrste pred mesti za testiranje na covid. Na testirnih točkah so v ponedeljek, ki je običajno najbolj obremenjen dan v tednu, opravili kar 9.220 PCR in hitrih antigenskih testov. »V vzorcih prevladuje omikron različica BA.5 novega koronavirusa,« pravi mikrobiolog dr. Andrej Steyer z Nacionalnega laboratorija za zdravje. Hkrati pa dr. Steyer že spremlja zelo nalezljivo različico BA.2.75, o kateri že poročajo iz Velike Britanije, Nizozemske in tudi Nemčije. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši

»Iz 85 odstotkov pade smrtnost pod 10 odstotkov. Ali razumete!? To je največji uspeh našega programa,« ne skriva navdušenja Jürg Hurter, ki vodi švicarski program zgodnjega odkrivanja pljučnega raka. S CT slikanjem oseb iz skupin z najvišjim tveganjem za raka lahko bolezen odkrijejo v zgodnji fazi. Da bi podoben program zaživel pri nas, si želijo tudi slovenske zdravnice in zdravniki. Zadnji podatki, ki jih je v Kliniki na Golniku predstavila onkologinja Urška Janžič, so že zdaj zelo spodbudni. Prav na področju odkrivanja in zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka – to je nedrobnocelični karcinom – je napredek tudi v Sloveniji največji in najhitrejši.

Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom

V ponedeljek je v Sloveniji ponovno zelo poskočilo število novih okužb s koronavirusom. Številka se je ustavila pri 1.830 (4.7.22) V naši državi je tako po dveh mesecih ponovno več kot 11.000 prebivalcev z aktivnim covidom. Predstojnica Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc zato opozarja, da so kot pomemben del zaščite pred okužbo spet v igri tudi kirurške maske.

Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol

Prebivalci Slovenije dnevno zaužijemo kar za tretjino manj prehranskih vlaknin, kot je priporočeno (Raziskava SI.Menu). Le 20 gramov namesto priporočenih 30. Kje tiči vzrok? Kako se nam nizek vnos prehranskih vlaknin lahko na dolgi rok maščuje? Zakaj so vlaknine koristne? Več kot le en tehten razlog pozna dr. Jasna Bertoncelj, predavateljica na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Ob robu letošnjih Bitenčevih dnevov se je z njo pogovarjal Iztok Konc. 

Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.

Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi

Dr. Matej Delakorda poudarja, da se večino apnej lahko uspešno pozdravi s kirurškim posegom

Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg.

Ali nam po pandemiji koronavirusne bolezni zdaj grozi pandemija opičjih koz?

Pred dobrima dvema tednoma, v torek, 24. maja, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest ljudi. Število okuženih se še vedno povečuje tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani).

Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 3500 ljudi z multiplo sklerozo, kar nas uvršča med države z visokim številom bolnic in bolnikov

Ko je nevrologinja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, ki v kliničnem centru v Mariboru vodi Kliniko za nevrologijo, začela svojo poklicno pot, še ni bilo na voljo zdravil za zdravljenje multiple skleroze. Danes pa že s številnimi obvladujemo bolezenske procese, ki jih sproži, in z njimi lajšamo težave bolnic in bolnikov. Zgodbe, o katerih zdaj pripoveduje dr. Tanja Hojs Fabjan, so zato lahko tudi pozitivne in optimistične.

Multipla skleroza je kronična avtoimunska in nevrodegenerativna bolezen osrednjega živčnega sistema. Zaznamujeta jo dva procesa: vnetje in propadanje živčnih celic v možganih in hrbtenjači. Multipla skleroza najpogosteje prizadene ženske med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Za boljše obvladovanje multiple skleroze sta ključnega pomena zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Spremembe, ki jih multipla skleroza povzroči na možganskem tkivu, je mogoče videti in spremljati s slikanjem z magnetno resonanco. Zdravnikom je v zadnjih letih na voljo široka paleta zdravil, s katerimi multiplo sklerozo lahko upočasnijo.

Posnetek novinarske konference in okrogle mize ob svetovnem dnevu multiple skleroze

Klinična dietetičarka: Gibanje pri sladkorni bolezni še pomembnejše od pravilne prehrane

V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok večkrat povemo, da je preventiva boljša od kurative: da je bolezen bolje preprečevati kot zdraviti. Ob tem največkrat podčrtamo pomen zdravega življenjskega sloga. Tokrat vam ponujamo dokaz. Ob začetku akcije ozaveščanja o sladkorni bolezni #darujemkilometre2022, ki jo pripravlja Zveza društev diabetikov Slovenije, smo govorili s strokovnjaki in z bolniki s sladkorno boleznijo. Sodelujejo: Andrej Drašler (ambasador projekta), Andreja Širca Čampa (klinična dietetičarka, UKC Ljubljana), Ana Turšič (ambasadorka projekta) in Robert Gratton (Zveza društev diabetikov Slovenije). Iz svojega zornega kota je vsak sodelujoči osvetlil, kako zelo so za obvladovanje ali še bolje – za samoobvladovanje sladkorne bolezni pomembni gibanje, šport in pravilna prehrana. Sladkorna bolezen je ena najbolj razširjenih kroničnih bolezni na svetu, z njo živi kar vsak deseti Slovenec.