Aktualno 202

Po več kot obetavnem začetku lanske turistične sezone v kampu Šobec pri Bledu so v uspešnost nato posegle poletne in jesenske ujme. V avgustovskih, ki so najmočneje prizadele Koroško, jim je bilo precej prizaneseno, je pa kamp veliko škodo utrpel v novembrski ujmi. Pozanimali smo se, kakšna je bila škoda in kako jim jo je uspelo odpraviti pred začetkom letošnje sezone.

Sogovornik:

Koroška je do nedavnega veljala za butično turistično destinacijo zunaj glavnih turističnih tokov. To se je povsem obrnilo v obdobju korone, ko so ljudje iskali ravno to - odmaknjene kraje. Prostih mest v glavni turistični sezoni na turističnih kmetijah ni bilo več, vedno več obiskovalcev je spoznavalo koroško gostoljubje in odmaknjenost te naše najbolj severne slovenske regije.

Vse se je obrnilo na glavo avgusta lani. Uničujoče poplave so drle čez povsem novo urejene turistične nastanitve. In kar je še huje, turizem v vsej regiji je ugasnil čez noč. K sreči višje-ležeče turistične kmetije v poplavah niso bile prizadete, so pa sredi sezone ostale brez prihodkov od turizma. Pa ne le v Mežiški dolini, s tem so se soočali tudi v drugih dveh dolinah Mislinjski in Dravski, ki ju poplave niso prizadele. V novo turistično sezono stopajo z optimizmom, s tisto pravo koroško trmo, po kateri tudi slovijo sicer gostoljubni Korošci.

V Zgornji Savinjski dolini so po podatkih Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije poplave avgusta lani prizadele več kot 50 turističnih ponudnikov. Med njimi so bili tudi Kamp Menina, park cvetja Mozirski gaj in Športni center Prodnik. Pri njih smo preverili, kakšno je stanje skoraj eno leto pozneje.

Sogovorniki:

Najstarejši kaktus, ki ga imamo v Sloveniji, je v zbirki kaktej v Rogaški Slatini, to je kaktus Zvonka Čoha iz leta 1940. Pravi razcvet na področju kaktusov pa so prinesla leta po 1966., ko smo dobili prvo knjigo o njih v slovenščini z naslovom Kakteje, ki jo je napisal France Vardjan. Po nekaj letih smo pri nas dobili tudi Društvo prijateljev kaktusov Slovenije. To je ob 50-letnici delovanja pripravilo razstavo v Botaničnem vrtu v Ljubljani z naslovom Kaktusi in druge sočnice na znamkah sveta, fotografijah in v živo. Razstavo je pripravilo v sodelovanju s Filatelističnim in numizmatičnim klubom Celje ter botaničnim vrtom in na njem predstavilo fotografije trofejnih kaktusov članov, zgodovino društva ter nekaj znamk, na katerih so dobili mesto kaktusi. Kot zanimivost, največ kaktusov je na znamkah držav v katerih kaktusi niso doma.

Sogovorniki, člani Društva prijateljev kaktusov Slovenije:

Profesor Manfred Kets De Vries je eden vodilnih svetovnih mislecev na področju voditeljstva. V Ljubljani je v okviru IEDC poslovne šole Bled pripravil predavanje o tem, kako voditi z modrostjo. Z njim smo se pogovarjali tudi o tem, kako na vodenje vpliva zasebno življenje vodij in zakaj je med nami toliko slabih vodij.

Foto: Boris Pretnar za IEDC - Poslovno šolo Bled

V 77. letu starosti je umrla novinarka in publicistka Manca Košir, so potrdili v krogu njene družine. Poklanjajo se ji mnogi znani Slovenci, na ministrstvu za kulturo pa pravijo, da njeno slovo pomeni "velikansko izgubo za celotno slovensko kulturo". "Beremo tisti, ki znamo biti v samoti in tišini. Ker ko beremo knjige mi, hkrati knjige berejo nas in to potovanje globoko vase je najpomembnejša človekova avantura," je lani v intervjuju za časopis Dnevnik dejala novinarka in publicistka Manca Košir, ki je včeraj odšla na zadnjo avanturo, v onostranska mesta, na tem pa nam bo ostala v spominu kot tista profesorica, ki je vedno poudarjala pomen bralne kulture in slovenskega jezika. Kot prostovoljka Hospica se je zavzemala za dostojno staranje in medgeneracijsko sožitje.

16. maja 2010 je bila Nedeljska gostja Nataše Zanuttini.

Letos mineva 15 let od stečaja tovarne Mura, naslednje leto pa bo sto let od začetkov tovarne Mura, ki je bila v svojih zlatih letih evropski tekstilni velikan. To so zgodbe, ki jih ne smemo pozabiti. O delu, delavkah in delavcih, izčrpavanju tovarn in ljudi pripovedujejo ljudje, ki jih tako ali drugače povezuje tekstilna tovarna Mura.

Sogovorniki:

Zapiski:

Na Vipavsko dolino je krasen razgled tudi s Sinjega vrha, od koder se vidi vse do Istre in Benetk. Več kot 1000 metrov visok vrh je tudi izhodišče za ogled nekaterih zanimivosti, na primer otliškega Okna, ledenic in smrekove Drage.

Zadnja leta pa Sinji vrh postaja poznan tudi po sirih, ki so prav gotovo posebni po okusu in po tem, da zorijo v skritem rovu v osrčju gore. Poskusite jih lahko v penzionu Sinji vrh, tega vodi Kristijan Vidmar, ki skupaj z Davidom Ličnom stoji za butično sirarno Golden Ring Cheese.

13. junija 1969 je bila ustanovljena Pot kurirjev in vezistov Narodnoosvobodilne vojske Slovenije. Z več kot 1000 kilometri dolžine je po oceni številnih ena najlepših transverzalnih poti v Sloveniji. Na poti je 88 kontrolnih točk, povzpeti pa se je treba na 41 vrhov, višjih od 1000 metrov, najvišji je Snežnik.

Pot kurirjev in vezistov je označena z zelenimi smerokazi z znakom, ki predstavlja silhueti kurirja in kurirke s titovko in s pogledom, uprtim v prihodnost, ter rumeno-modro markacijo. Tudi po tej več kot 1000 kilometrov dolgi poti so nekateri že tekli, ultramaratonec Radovan Skubic - Hilarij jo je pretekel v celoti.

Sogovorniki:

Vipavska dolina v zadnjem desetletju postaja vse bolj prepoznavna predvsem zaradi odlične gastronomske ponudbe, bogate naravne in kulturne dediščine ter raznovrstnih možnosti za dejavnosti v naravi. Kombinacijo vsega smo izkusili na kolesarski turi od Ajdovščine do Vipavskega Križa.

Vodili so nas:

V našem terenskem studiu v Ajdovščini se pogovarjamo z Boštjanom Mikužem, direktorjem in enim izmed pionirjev prireditve Ultra Trail Vipava Valley. To je edini slovenski tekaški dogodek, kjer tekmovalci lahko pretečejo 100 milj.

Dogajanje pa se v Ajdovščini začne že prej. Že v četrtek so začeli z registracijami tekačic in tekačev. Nekaj smo jih ujeli tudi pri vpisu in zbrali njihova pričakovanja. Na Lavričevem trgu smo pospremili tudi otroške teke, zvečer pa še tekačice in tekače, ki so se spopadali s 165 in 110 kilometri.

Vsako zadnjo sredo v aprilu obeležujemo mednarodni dan psov vodnikov. Tako je že dobrih 35 let, odkar so leta 1989 ustanovili Mednarodno zvezo psov vodnikov in razglasili ta dan.

Pes vodnik je nepogrešljiv pripomoček in prijatelj slepi osebi, ki mu pomaga in olajša življenje. S slepim gre povsod: na banko, v službo, v gledališče, po opravkih, tudi tja, kamor psi sicer ne smejo. Pes vodnik je v službi, ko ima na sebi oprsnico in vodilo, ki ga z levo roko drži slepa oseba, v desni pa belo palico.

V oddaji tudi o tem, kako psi vodniki pomagajo slepim, kako te pse šolajo, kateri so primerni za vodnike in kateri ne.

Sogovorniki:

Zakaj se nekateri mladi odločajo za kmetovanje? Kako se prebijajo skozi papirologijo in birokratske absurde? Zakaj trepetajo, ko na primer ob cvetenju viljamovk, tik preden jih ujamejo v steklenice, zapade sneg? Kaj se dogaja z malimi kmetijami, kaj z ekološkimi? In kaj lahko prispeva dopolnilna dejavnost, kot je turizem? Tudi to so vprašanja, na katera bomo slišali odgovore v reportaži s turističnih kmetij podravske in pomurske regije, ne bo pa manjkal niti recept za ajdovo pokovko.

Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Slovenska astrofizika Tomaž Zwitter in Andreja Gomboc sta bila del ekipe, ki je s satelitom Gaia Evropske vesoljske agencije odkrila najmasivnejšo črno luknjo doslej, nastalo iz običajne zvezde. Bližina njenega odkritja omogoča veliko bolj podroben študij lastnosti in nastanka črnih lukenj, ki so več desetkrat masivnejše od našega Sonca.

Odkritje črne luknje, ki ima skoraj 33 Sončevih mas in ki je od Zemlje oddaljena 1950 let potovanja svetlobe v smeri ozvezdja Orla, so objavili v torek v ugledni reviji Astronomy and Astrophysics.

Sogovornik:

V Mariboru so 80 let po silovitem bombardiranju zavezniških letal še vedno prisotne ostaline tistih časov.

Možnost najdbe neeksplodiranih bomb je ob dejstvu, da so jih na mariborskem območju odvrgli skoraj 16 tisoč, razmeroma veliko, hitrost njihovih odkritij pa večinoma narekujejo infrastrukturni projekti.

Pred nedeljsko dezaktivacijo zadnje, ki jo so našli v bližini nekdanje tovarne letal, se zazremo v leto 1944, zatem pa pogledamo v leto 2024.

Spregovori Oskar Neuvirt, upokojeni poveljnik regijskega štaba in pirotehnik, ki je v poklicnem življenju opravil več ducat intervencij.

V finalu dražbe za podpisano čelado, s katero je Peter Prevc v Planici še zadnjič pristal na najvišji stopnički in poletel v športni pokoj, je največ, 30 tisoč evrov, ponudil Samo Kupljen, (Bauhaus), ki izkupiček namenja otrokom iz projekta Botrstvo.

V zaključku dražbe na Valu 202 sta sodelovala Denis Potočnik, (McDonald's), in Samo Kupljen, (Bauhaus).

Oglasil pa se je tudi Peter Prevc, ki je sporočil, da čelado z veseljem predaja: "V višji namen."

Dražba, ki sta jo vodila Aleš Smrekar in Tadej Košmrlj, se je začela z izklicno ceno 10.947 evrov za čelado. Samo je ponudil 11 tisoč, medtem ko je Denis zvišal na 15.001 evro. Oba sta še nekajkrat zvišala svojo ponudbo, a na koncu Denis ni šel več čez 24 tisoč, kolikor jih je ponudil Samo.

Tik ob zaključku pa je končni znesek povišal še za šest tisoč evrov. 30 tisoč evrov, ki jih je Samo namenil za podpisano čelado Petra Prevca, je tako končni znesek desete večje dobrodelne dražbe na Valu 202 za otroke v projektu Botrstvo. 

Pomembno je, kaj dajemo vase, toda v izobilju ponudbe, popustov in akcij pogosto spregledamo, kakšna je prehranska vrednost hrane, ki jo kupujemo, kako zdrava ali nezdrava je ta hrana, največkrat pa ostane tudi povsem zakrito, kakšna je okoljska in družbena škoda v ozadju tega, kaj se znajde na našem krožniku.

Sogovorniki:

Tokratna reportaža je lahko zamisel za planinski izlet po marsikomu neznanih krajih, umik v samoto, pa tudi knjižni namig. Marjan Bradeško, sicer magister računalništva, je začel pisati že v osnovni šoli in nadaljeval s članki za Planinski vestnik. Avtor dveh popotniških vodnikov in dveh poslovnih priročnikov je v svoji zadnji knjigi Hodim, torej grem, ki je njegovo prvo leposlovno delo, opisal marsikomu neznane kraje, ki jih je raziskal in prehodil.

Eden takih leži na najsevernejših obronkih Trnovskega gozda, kjer so za nekoč velikimi kmetijami ostali le razvaline in prelepi razgledi, tudi na Julijce, ki od tam niso prav pogosto ujeti v objektiv. Knjiga je izšla pri Planinski založbi, pri kateri prav s planinskim leposlovjem skušajo ljudem približati tudi take ne najbolj poznane in obiskane hribe, kot je vrh Skopice, na katero nas je vodil Marjan Bradeško.

Original interview with Sir Roger Penrose: In edition of FrekvencaX, the guest was Roger Penrose, a highly eminent figure in the world of mathematical physics, often associated with Stephen Hawking. Throughout his long career, Penrose has made significant contributions, particularly in the theory of general relativity. He is also the author of the so-called Penrose-Hawking theorems on singularities, which brought him the Nobel Prize. In the podcast, we explore with him what is considered fashionable in modern physics, what constitutes faith, and what falls into the realm of fantasy. We also touch upon the question of how to 'calculate' understanding in artificial intelligence and how enigmatic brain physics is. Author: Maja Ratej Gost v Frekvenci X je bil Roger Penrose, zelo eminentno ime svetovne matematične fizike, ki se ga velikokrat omenja v povezavi Stephenom Hawkingom. Penrose je v svoji dolgi karieri pomembno prispeval predvsem v teoriji splošne relativnosti, je pa tudi avtor tudi tako imenovanih Penrose-Hawking teoremov o singularnostih, ki so mu prinesli Nobelovo nagrado. V oddaji se z njim sprašujemo, kaj je v sodobni fiziki moda, kaj vera in kaj fantazija, dotaknemo pa se tudi vprašanja, kako pri umetni inteligenci 'izračunati' razumevanje in kako enigmatična je fizika možganov. Z njim se je pogovarjala Maja Ratej.

Pogovor s prevodom. 

Te dni smo v mislih že pri skakalcih v Planici, zato tudi petkovo reportažo na Valu selimo tja. A ne na skakalnice, ampak v prostor tik ob njih. V Nordijskem centru v Planici so namreč nedavno zagnali človeško centrifugo, posebno napravo, v kateri človek leži, z vrtenjem pa lahko poljubno spreminjajo vpliv gravitacije nanj. Planiški laboratorij, v katerem delujejo raziskovalci Instituta Jožef Stefan, je ena izmed le treh ustanov, v katerih bo Evropska vesoljska agencija iskala odgovore na vprašanje, ali bi bilo s takšno napravo smiselno opremiti vesoljska plovila in habitate na Luni in Marsu.

Raziskovala sta Nik Škrlec in Maja Ratej. Pomagal jima je glavni raziskovalec prof. dr. Igor Mekjavić, vodja Laboratorija za gravitacijsko fiziologijo Instituta Jožef Stefan.

Poslušajte tudi: 

Število pi predstavlja razmerje med premerom kroga in njegovim obsegom. Njegove decimalke se nizajo v neskončnost in se nikoli ne ponovijo. To pomeni, da verjetno vsebujejo tudi vaš rojstni datum, EMŠO, ali pa morda številko vašega bančnega računa. 14. marec velja za dan števila pi, za svojega si ga je izbrala tudi matematika. Prav tako se je na ta dan rodil Albert Einstein in umrl Stephen Hawking.

O vsem naštetem z dekanom Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, dr. Janezom Bončo.

Smo globoko v Tednu možganov, v izvirniku BrainAwarenessWeek, ki je mednarodna akcija, pri kateri sodelujejo različne organizacije z vsega sveta. Vsako leto se tretji teden marca odvijajo številni dogodki, ki ozaveščajo tako laično kot strokovno javnost o koristih raziskovanja in poznavanja živčevja in možganov za posameznike in družbo.

Pri nas pa ta teden nadgradimo še z današnjim slovenskim dnevom možganov, ki vse od leta 2016 poteka pod okriljem Slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa. S članicama društva dr.Majo Bresjanac in Lano Blincse je Maja Ratej ob tej priložnosti pogovarjala o projektu za najmlajše Robijev kovček, v katerem so tudi namigi, kako lahko vsi ohranjamo naše možgane v kar najboljši kondiciji.

Prvega aprila letos naj bi po nekaterih napovedih v Slovenijo pripeljal hitri vlak FrecciaRossa, ki bi slovensko prestolnico povezal z lombardijsko – z Milanom. Po začetnem navdušenem pisanju o novih, hitrejših in udobnejših možnostih potovanja iz Slovenije v Italijo, pa se je zdaj izkazalo, da zaradi infrastrukturnih in drugih pomanjkljivosti povezave še nekaj časa ne bo pri nas. Kdaj jo lahko pričakujemo in kaj je treba še postoriti, da bomo tudi v Sloveniji pozdravili rdečo puščico?

Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Na ljubljanski borzi se je začelo trgovanje s tako imenovanimi ljudskimi obveznicami. A pozornost tudi nepoučenih vlagateljev je v zadnjem času usmerjena zlasti proti trgu kriptovalut, kjer je dogajanje zelo dinamično in tudi v pričakovanju novih rekordnih vrednosti najbolj razširjene med kriptovalutami, bitcoina. Vročica je prisotna tudi na delniških trgih, ki zlasti v luči odličnih rezultatov poslovanja Nvidie (še) ne pojema. A kako dolgo bo obdobje lepih donosov?

Sogovornik:

Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Dr. Dušan Keber je upokojeni zdravnik, nekdanji minister za zdravje, zdaj pa tudi aktivist, ki si v zadnjih letih prizadeva za prenovo javnega zdravstva. Poudarja, da v svojem življenju še ni doživel tako slabih razmer v slovenskem zdravstvu, ki se slabšajo zadnjih 20 morda 30 let. V pogovoru komentira trenutne razmere v slovenskem zdravstvu, pove, kaj obžaluje iz svojega mandata ministra za zdravje ter se sprašuje zakaj Vlada ne poseže v trenutno stavko.

Poslušajte tudi:

Preverjali smo, kakšne bodo razmere v zdravstvu po 1. marcu, po umiku soglasja zdravnikov za nadurno delo, od Štajerske do Primorske.

V mariborskem zdravstvenem domu je 26 zdravnikov umaknilo soglasja, ker pa jih kar 23 med njimi družinskih zdravnikov, lahko nastopijo težave predvsem pri organizaciji dela v družinski medicini. Kako bodo delovale družinske ambulante, tudi ambulanta za neopredeljene, kot tudi dežurstva in nujna medicinska pomoč?

Več skrbi za delo po 1. marcu je občutiti v zavodih na Goriškem, v slovenski Istri za zdaj paciente še pomirjajo. O preklicu soglasij zdravnikom za delo pri drugih izvajalcih ne razmišljajo, večina ima namreč tudi sama zunanje sodelavce, brez katerih kakšnega programa ne bi mogli izpeljati. Nadejajo si, da bi do sporazuma prišlo čim prej.

V ZD Ljubljana natančno število zdravnikov, ki stavkajo, vodstvu ni znano, ker se vsak odloča za stavko samostojno, so nam povedali … gre pa, kot so dodali, zgolj za posameznike. Prav tako je zelo nizek tudi odstotek tistih, ki so umaknili soglasje za nadurno delo.

Poslušajte tudi:

Kaj je to moškost, kakšen je idealnotipski moški in kaj je nasilje na podlagi spola? To so vprašanja, ki jih je skupina mladih raziskovalcev na področju študij moškosti zastavljala svojim sovrstnikom iz srednjih šol po celotni Sloveniji. Gre za projekt Carmia, ki je v okviru Mirovnega Inštituta ozaveščal mlade o nasilni moškosti kot preventivnem pristopu k preprečevanju nasilja na podlagi spola. Z izvajalci projekta smo se pogovarjali o tem, kaj nam o dojemanju še vedno precej "tradicionalne" moškosti povedo odzivi srednješolcev.

Zapiski:

Maja 2022 je morala skupina sirot oditi iz Ukrajine. Življenje v sirotišnici, kjer so otroci bivali, je postalo prenevarno. Slovenija jih je sprejela v oskrbo: poveljnik civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk je našel primerno lokacijo, vzpostavil je stik s krajevno skupnostjo in tako so otroci namestitev dobili v nekdanji ljudski šoli v Slavini pri Postojni. Tam imajo dom. Mnogi vpleteni, od uradnih institucij do ljudi dobrega srca, so s skupnimi močmi poskrbeli, da imajo vse, kar potrebujejo, končno tudi normalno življenje. A otroški smeh je presenetila informacija, da bodo morali nazaj v Ukrajino.

Sogovornica:

Kdaj ste neko stvar storili prvič? In kako se tega prvič spominjate? Prvi poljub, prvi seks, prva zaljubljenost, prva resna zveza so pomembni mejniki v življenju mladostnikov, ki včasih neopaženo zdrsnejo mimo in se jih čez čas morda niti ne spomnimo več. Novinarki Neža Prah Seničar in Urška Henigman se potrudita, da se mladi svojih prvič spominjajo in o njih tudi govorijo ter s tem morda še koga pomirijo, da je vse to, kar doživljajo, normalno.

Projekt Prvič je televizijsko in radijsko sodelovanje.Slišite ga lahko na Radiu Prvi v okviru podkasta Prvič in gledate na TV Slovenija vsak ponedeljek ob 20.30. 

Zapiski:

Izšla je prva knjiga nove zbirke Založbe ZRC z naslovom "Osemdeseta: Pojmovnik nekega kulturnega polja". To je knjiga Civilna družba Tomaža Mastnaka.

V knjigi je zbranemu gradivu iz osemdesetih let, s katerim je prikazal in dokumentiral takratne razprave, dodal kritično refleksijo. Z zgodovinsko distanco ugotavlja, kaj smo takrat spregledali in kdaj se nismo zavedali drugih sil, ki so takrat še delovale pri nas in usmerjale našo zgodovino. Izid knjige je imeniten povod za vnovičen razmislek o obdobju osemdesetih let v Sloveniji in o vlogi, ki jo je takrat odigral koncept civilne družbe.

Sogovorniki:

Na Večni poti le streljaj stran od ljubljanskega živalskega vrta je v zadnjih dveh letih in pol zrasel eden od najsodobnejših raziskovalnih kompleksov pri nas. Potem ko so bili dolga leta strpani v pomožnih prostorih, garažah in celo ladijskih kontejnerjih, je zdaj Nacionalni inštitut za biologijo tik pred odprtjem. 36 milijonov evrov vredna naložba na več kot 6500 kvadratnih metrih novih prostorov prinaša tudi novo vrhunsko raziskovalno opremo. Od čebelnjaka in karantenskega rastlinjaka na strehi, do najsodobnejših laboratorijev in rastlinskih karantenskih komor. Na inštitutu s pridobitvijo novih prostorov napovedujejo krepitev znanstvene odličnosti in možnosti za gostovanje uveljavljenih strokovnjakov v tujini.

Sogovorniki:

Slovenija bo v začetku februarja izdala tako imenovane ljudske obveznice. Med 1. in 16. februarjem bo državna zakladnica fizičnim osebam v nakup ponudila za 250 milijonov evrov dolžniških vrednostnih papirjev. To bo prva izdaja obveznic, namenjena izključno neprofesionalnim vlagateljem.

Kakšna so ob vstopu na obvezniški trg tveganja, kakšne so omejitve in pričakovani donosi? Gost Roka Kužela je poznavalec obvezniških trgov Primož Cencelj, izvršni direktor za upravljanje premoženja na Modri zavarovalnici.

Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Od naftnega črpališča Hoima v Ugandi do pristanišča Tanga v Tanzaniji je 1500 kilometrov. Ravno na tej liniji trenutno poteka gradnja najdaljšega naftovoda na afriški celini. Gre za poseg v okolje, ki bi povzročil nepopravljivo škodo. Gradnja naftovoda je rokah francoskega podjetja in tudi nafta bi se izvažala pretežno v zahodne države.

Da bi zaščitili svoje okolje in človekove pravice, se prebivalci Ugande zdaj obračajo na evropske institucije, kjer se sprejema nova Evropska direktiva o odgovornosti podjetij glede trajnostnega delovanja. Situacija v Ugandi, je zgolj eden od primerov neokolonializma in "strganja Afrike". O stanju v Ugandi in o novi evropski direktivi sta spregovorila aktivista Nicholas Omonuk Okoit in Maxwell Atuhura.

Ta teden smo napeto pričakovali Nasino izstrelitev pristajalnika Peregrine proti Luni. Misija je del Nasinega programa komercialne dostave tovora na Luno. Sprva je šlo vse po načrtih, pristajalnik se je uspešno ločil od nove rakete Vulcan, potem pa so se začele težave, zaradi katerih so pristanek na Luni odpovedali. Aljoša Masten, ki na Multimedijskem portalu RTV Slovenija že vrsto let spremlja teme in novice v povezavi z vesoljskimi misijami, je za Val 202 komentiral na novo razplamtelo vesoljsko tekmo, v kateri igrajo čedalje večjo vlogo tudi zasebni ponudniki.

ZAPISKI: Prispevkom Aljoše Mastna lahko sledite na Multimedijskem portalu RTV

Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU so razglasili besedo leta 2023. To je postala ujma. Drugo mesto je zasedla nutrija, tretje uvrščena pa je bralna pismenost. Za novotvorjenko so razglasili strojetvor, ki pomeni stvaritev umetne inteligence, za kretnjo preteklega leta pa solidarnost.

Sogovorniki:

dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC Sazu,

dr. Janoš Ježovnikz Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC Sazu,

Valerija Škof z Zveze društev Gluhih in naglušnih Slovenije v znakovnem jeziku, tolmačila je Mojca Korenjak.

Zapiski:

To je reportaža iz La Paza, natančneje iz Case Verde in samoorganizirane Skupnosti Awichas. Awichas v ajmara kulturi, iz katere izhajajo, pomeni babice.

V tej prvotno izključno ženski skupnosti babic, ki je nastala že v osemdesetih, imajo danes dom in prostor za druženje - sicer v manjšini - tudi achichos ali v prevodu dedki. S časom se je Skupnosti awichas kasneje pridružil še vrtec in medicinski center alternativne medicine, iz česar je nastala krovna organizacija Ajmara, skupnost v urbanem okolju Pampajasija. Ta je za etnično skupino ajmara, ki tradicionalno naseljuje visokogorje Andov, a se je zaradi različnih okoliščin začela vedno bolj preseljevati v mesto, izjemnega pomena.

Ljubljani se v prihodnjih dneh po napovedih obeta prometni kolaps. 4. januarja 2024 se namreč za nekaj dni zapira Dunajska cesta. Kaj bo drugače, kako bo prilagojen promet, kako bodo vozili avtobusi javnega potniškega prometa?

Uporabljajte javni prevoz, pustite avtomobile doma, vozite se s kolesom ali se na pot odpravite peš in res dobro premislite vsako pot v center mesta v naslednjih dveh letih, opozarjajo številni v povezavi s spremembami prometnega režima v centru Ljubljane. V povezavi s tem pa gre tudi poziv delodajalcem, (javnim) podjetjem, ki so v Ljubljani, da premislijo tudi o kakšni posodobitvi delovnih pogojev in možnosti dela od doma oziroma na daljavo. 

Sogovornika:

Dodatne informacije:

Strojetvor, že izbrana novotvorjenka leta. Besedo za stvaritev umetne inteligence si je izmislil oziroma jo predlagal Marko Koder.

V zadnjih enajstih dnevih smo vam predstavili vseh enajst kandidatk za besedo leta 2023. Gentrifikacija, draginja, nutrija, "štempljanje", ujma, osebni zdravnik, nevihtna celica, ujma, vojna, zal in UI so kandidatke, za katere lahko v spletni anketi glasujete do 9. januarja in s tem pomagate izbrati novo besedo leta.

Hkrati vas na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša vabijo tudi, da napišete pesem, ki bo vključevala vseh 11 letošnjih kandidatk. Tudi to bodo razglasili 9. januarja, prav tako kretnjo leta … še nekaj dni lahko glasujete na https://beseda-leta.si/

Nevihtna celica je ena od enajstih kandidatk za besedo leta 2023, zelo pogosto uporabljana beseda predvsem v povezavi z vremenskimi ekstremi, ki so zaznamovali to poletje.

Med enajstimi kandidatkami lahko na spletni strani, in pod pokroviteljstvom vrhovne jezikovne inštance pri nas, to je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, glasujete do 9. januarja.

Beseda vojna je ena od enajstih kandidatk za besedo leta 2023, zelo pogosto uporabljana beseda predvsem zaradi številnih vojnih konfliktov, ki še vedno trajajo in ki so vzplamteli na novo.

Med enajstimi kandidatkami lahko na spletni strani, in pod pokroviteljstvom vrhovne jezikovne inštance pri nas, to je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, glasujete do 9. januarja.

Ujma je ena od enajstih kandidatk za besedo leta 2023, zelo pogosto uporabljana beseda predvsem v povezavi z vremenskimi ekstremi in najhujšo naravno katastrofo v Sloveniji.

Med enajstimi kandidatkami lahko na spletni strani, in pod pokroviteljstvom vrhovne jezikovne inštance pri nas, to je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, glasujete do 9. januarja.

Nutrija je ena od enajstih kandidatk za besedo leta 2023, zelo pogosto uporabljana beseda predvsem v povezavi z besedami kot so: odstrel, lov, ...

Med enajstimi kandidatkami lahko na spletni strani, in pod pokroviteljstvom vrhovne jezikovne inštance pri nas, to je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, glasujete do 9. januarja.

Skoraj vsaka tretja ženska je imela izkušnjo nasilja, z eno od oblik spolnega nasilja vsaka deseta, vsaka dvajseta je bila posiljena. Po podatkih vseevropske raziskave iz leta 2014 žrtve nasilje večinoma zamolčijo – najhujše primere nasilja partnerja je prijavilo samo 14 odstotkov žensk, samo lani pa so v Sloveniji zabeležili tudi 13 femicidov. Po ocenah društva SOS telefon je primerov nasilja za 20 odstotkov več, kot kažejo številke, a ostaja neprijavljeno zaradi občutka krivde in sramu.

Bralna pismenost je ena izmed enajstih kandidatk za besedo leta 2023.

Med enajstimi kandidatkami lahko na spletni strani, in pod pokroviteljstvom vrhovne jezikovne inštance pri nas, to je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, glasujete do 9. januarja.

Zal je ena od enajstih kandidatk za besedo leta 2023, morda ne toliko uporabljana, zato pa toliko bolj iskana beseda lani.

Med enajstimi kandidatkami lahko na spletni strani, in pod pokroviteljstvom vrhovne jezikovne inštance pri nas, to je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, glasujete do 9. januarja.

Osebni zdravnik je ena od enajstih kandidatk za besedo leta 2023, zelo pogosto uporabljana beseda predvsem v prvi polovici leta, ker smo se očitno potem ukvarjali še z drugimi rečmi.

Med enajstimi kandidatkami lahko na spletni strani, in pod pokroviteljstvom vrhovne jezikovne inštance pri nas, to je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, glasujete do 9. januarja.

Beseda leta je zdaj že kar tradicionalna akcija, ki vsako leto ob prehodu iz starega v novega pritegne pozornost javnosti. Beseda leta 2022 je bila gasilec, med enajstimi finalistkami pa že izbiramo novo.

Med enajstimi kandidatkami lahko na spletni strani, in pod pokroviteljstvom vrhovne jezikovne inštance pri nas, to je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, glasujete do 9. januarja.

Beseda leta je zdaj že kar tradicionalna akcija, ki vsako leto ob prehodu iz starega v novega pritegne pozornost javnosti. Beseda leta 2022 je bila gasilec, med enajstimi finalistkami pa že izbiramo novo.

Med enajstimi kandidatkami lahko na spletni strani, in pod pokroviteljstvom vrhovne jezikovne inštance pri nas, to je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, glasujete do 9. januarja.

Beseda leta je zdaj že kar tradicionalna akcija, ki vsako leto ob prehodu iz starega v novega pritegne pozornost javnosti. Beseda leta 2022 je bila gasilec, od včeraj pa med enajstimi finalistkami že izbiramo novo.

Med enajstimi kandidatkami lahko na spletni strani, in pod pokroviteljstvom vrhovne jezikovne inštance pri nas, to je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, glasujete do 9. januarja.

Morda ste slišali, da so v sredo dopoldne v Ljubljani zaznali močan vonj po plinu, zaradi česar so številni poklicali na Upravo za zaščito in reševanje, na terenu so bili gasilci, delavci Energetike Ljubljana in policija.

No, izkazalo se je, da se je vonj razširil s fakultete za farmacijo. Kot so ob tem pojasnili na fakulteti, se je plin sprostil med eksperimentom v jutranjih urah, kjer naj bi med načrtovano kemijsko reakcijo nastala organoselenova spojina. V zrak naj bi v najslabšem primeru ušlo 100 miligramov spojine v plinastem stanju, ki pa ima zelo nizek prag zaznavnosti vonja, zato so jo tudi zavohali na širšem območju Ljubljane. Med drugim so jo zaznali na dva kilometra in pol oddaljeni fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, kjer smo se o tovrstnih spojinah pogovarjali z dr. Krištofom Kranjcem, docentom na področju organske kemije.

Zamude vlakov, ki so posledica investicijskih del na slovenski železniški infrastrukturi, bodo dolgoročno prinesle boljše razmere v železniškem prometu in s tem tudi za uporabnike. Sliši se obetavno, trenutni položaj pa je kritičen. Kdaj bodo ta dela končana in kakšne so sploh trenutne kratkotrajne rešitve, smo se pozanimali na Slovenskih železnicah in na Inštitutu za politike prometa.

Ena od zanimivosti mesta Velenje je tudi ta, da je muzej v Velenjskem gradu starejši od samega mesta. Mesto je letos obeležilo 64 let, muzej 66. Je pa muzej oktobra v Bratislavi, na podelitvi nagrad Živa za najboljši slovanski muzej leta, prejel posebno nagrado za vodenje in učinkovitost ekipe. Z eno od razstav, z mastodontom pa so bili tudi nominirani za Valvasorjevo nagrado.

Razstava o mastodontih vsekakor je ena bolj obiskanih razstav muzeja, Veroniki Gnezda pa je fascinantna zgodba o afriški zbirki, več pa nam pove v pogovoru z direktorico in višjo kustosinjo v Muzeja Velenje, Tanjo Verboten.

Foto: Tanja Verboten