Labirinti sveta

Svet, še posebej seveda prebivalci Gaze, tesnobno čaka na sporazum o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom. Številni na različnih demonstracijah opozarjajo, da je dovolj trpljenja v Gazi in zahtevajo izpustitev talcev. Tak sporazum poskuša doseči tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken, ki obiskuje države Bližnjega vzhoda. V Evropski uniji pa se zaostruje predvolilna kampanja za Evropski parlament tudi glede zelenega prehoda.

Osnutek strateške agende za novo Evropsko komisijo, ki je pred dnevi prišel v javnost, zbuja veliko zaskrbljenost pri vseh, ki jim je mar za našo prihodnost. Medtem ko je eden izmed ciljev sedanje agende vzpostavitev podnebno nevtralne, pravične in socialne Evrope, kar je bila podlaga tudi za zeleni dogovor, podnebje v osnutku nove agende sploh ni omenjeno med cilji Evrope. Ta naj bi zdaj postala močna, konkurenčna in s pomočjo povečanih izdatkov za obrambo varna globalna sila. Medtem pa je podnebna kriza tukaj in zdaj.

Bližnjevzhodni konflikt je z iranskim napadom na Izrael dobil novo, še nevarnejšo dimenzijo. Svetovna diplomacija si še vedno prizadeva za umiritev napetosti. Po mnenju več evropskih držav, tudi Slovenije, bi priznanje države Palestine pospešilo iskanje miru v tej eksplozivni regiji. Medtem so v naši neposredni soseščini volivci vnovič največjo podporo namenili stranki HDZ zdajšnjega premirja Plenkovića.

Živimo v času vojne. Kdo ve, kako jo bodo poimenovali naši zanamci, če bodo preživeli? Morda bo to zanje tretja svetovna vojna. Morda jo bodo poimenovali po poražencu, ki ga bodo hkrati označili tudi za glavnega krivca. Etnična čiščenja in pojavi genocida bodo verjetno označeni za stranski produkt vojne ali nujno zlo, potrebno za zmago prave strani. Razen, če se zgodi čudež in človeštvo spozna, da je vojna, bila in ostala, najslabša možna izbira. Več o tem in še čem pa v Labirintih sveta.

Izraelske sile v boju proti skrajnemu islamskemu gibanju Hamas v Gazi ubijajo civiliste, med njimi otroke in ženske, zdravnike, novinarje, pripadnike mednarodnih organizacij in humanitarne delavce. Pa vendar kljub očitnemu kršenju mednarodnega vojnega in humanitarnega prava ostaja nekaznovan. Želi skrajno desna vlada premierja Benjamina Netanjahuja, ki se doma spoprijema z vse večjimi protesti, spopade na Bližnjem vzhodu še razširiti?

Kljub sprejetju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov o nujnosti prekinitve spopadov v Gazi med ramazanom, se napadi izraelske vojske nadaljujejo. Tudi v Washingtonu, ki je doslej z vetom zavračal podobne resolucije, je vse manj razumevanja glede ustreznosti pristopov izraelskega premiera. Moskvo je minuli konec tedna pretresel terorizem. Odgovornost zanj je prevzela teroristična skupina Islamska država, Kremelj riše povezave z Ukrajino in Zahodom. Slovenija se v teh dneh spominja vstopa v NATO. Smo po dvajsetih letih bolj in varni, kot bi bili zunaj zavezništva?

Ob prizorih iz Gaze je nemogoče ostati ravnodušen. Ljudje tam umirajo zaradi raket, ozdravljivih bolezni in podhranjenosti. Na Haitiju ni dosti bolje, oblast prevzemajo oborožene tolpe, navadni ljudje pa lahko izbirajo med tem, da se jim pridružijo, se proti njim borijo ali pa poskusijo to brezvladje zapustiti. Vladimir Putin je ob rekordni udeležbi in z rekordno prednostjo še petič postal ruski predsednik, ukrajinske zaveznice pa vse bolj spoznavajo, kako globoko so udeležene v vojno. Ob vseh slabih novicah in nesreči gre očitno najbolje Fincem, ki so še sedmo leto zapored najsrečnejši narod na svetu.

V Gazi še vedno ni premirja, čeprav so upali, da bo napočil na začetku muslimanskega posta ramazana v nedeljo zvečer. Izraelski napadi ne prenehajo, v Gazo pa prihaja dosti premalo pomoči. Ukrajino je razburila papeževa izjava, sicer nekako izvzeta iz konteksta, o potrebnosti pogajanj. Tudi Rusija tu ne popušča, še posebno pred predsedniškimi volitvami. Na parlamentarnih volitvah na Portugalskem so velik vzpon dosegli desničarski populisti. V Združenih državah Amerike pa je zdaj jasno, da se bosta na predsedniških volitvah pomerila sedanji in nekdanji predsednik. Joe Biden je namreč zbral dovolj glasov na volitvah v Demokratski stranki, Donald Trup pa v Republikanski.

Števec smrti v Gazi zdaj poganjajo tudi smrti izstradanih ljudi, prve žrtve lakote pa so najšibkejši, torej otroci. Evropska unija predstavila svojo prvo strategijo obrambne industrije, medtem ko francoski predsednik Macron napoveduje čas v katerem bo nujen pogum, češ da je Rusija postala nezaustavljiva. Tako imenovani super torek je v Združenih državah Amerike utrdil položaja zdajšnjega predsednika Joea Bidna na demokratski in nekdanjega predsednika Donalda Trumpa na republikanski strani. Slednji se predstavlja kot edini rešitelj sveta pred tretjo svetovno vojno. Ob današnjem dnevu je avtorica tokratnih Labirintov sveta zaokrožila z ženskimi glasovi.

Ste se kdaj vprašali, zakaj politiki lažejo? Zakaj jih kljub vsemu volimo in celo ohranjamo v lepem spominu? Bi volili politika, ki vam obljublja dolgotrajno vojno? Leto 2024 je leto volitev in priložnost, da se ljudstvo samo odloči, ali je za mir ali ne. Za zdaj je tako, da si zmerna sredina prizadeva za nadaljevanje boja, dokler svet ne bo drugačen. Za mir pa se zavzemajo levi in desni skrajneži, populisti in politični marginalci. Morda je to trenutek, da tudi sami razmislimo, za kaj naj se borimo in koga naj zaščitimo.

Medtem ko svet bolj ali manj le jezno opazuje, Izrael še naprej udriha po Gazi. 30 tisoč mrtvih in večina poseljenega območja zravnana z zemljo so dosedanje posledice ofenzive. Napoveduje pa še napad na Rafo, ki je še edino zatočišče več kot milijonu Palestincem. Že dve leti traja vojna v Ukrajini. Razmere pa se ne na eni ne na drugi fronti ne bližajo umiritvi, pač pa ravno nasprotno – vse več je svaril pred nevarnostjo širjenja konflikta. In medtem ko rožljamo z orožjem, se svet še naprej pregreva.

Prebivalce Gaze najhujše šele čaka, če bo izraelski premier Benjamin Netanjahu uresničil napovedi o kopenski operaciji v Rafi, kjer se gnete skoraj milijon in pol razseljenih Palestincev. Izrael pritiska na Združene narode, naj zagotovi preselitev ljudi iz Rafe. Medtem ko najverjetnejši republikanski predsedniški kandidat v Združenih državah Amerike Donald Trump žuga neplačnicam v zvezi Nato, se ruski predsednik Vladimir Putin ogreva bolj za Bidna kot Trumpa v Beli hiši.

Štirje meseci so minili od začetka vojne na Bližnjem vzhodu. Območje Gaze se je v tem času spremenilo v kup ruševin. Ameriški zunanji minister Antony Blinken je skušal na še eni turneji po tamkajšnjih državah pomiriti duhove v regiji, a zaman. Predsednica Evropske komisije von der Leynova pa je v luči protestov evropskih kmetov napovedala umik uredbe o pesticidih. Tudi o tem v Labirintih sveta.

Zaradi vpletenosti Hamasa v delovanje agencije je več kot deset držav začasno ustavilo financiranje agencije Združenih narodov za palestinske begunce. Izrael je pred tem namreč dokazoval, da so nekateri zaposleni v agenciji sodelovali v napadu na izraelsko ozemlje 7. oktobra. Razprave glede financiranja po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije odvračajo pozornost od humanitarne krize v Gazi. Po Evropi se v tem času krepijo protesti kmetov, nezadovoljnih zaradi ukrepov nacionalnih oblasti, pa tudi regulacije in okoljskih ciljev, dogovorjenih na evropski ravni. Protesti kmetov so tudi del razprave na zasedanju voditeljev Evropske unije v Bruslju.

Medtem ko so se zunanji ministri EU in OZN ukvarjali z vojno v Gazi, poskušajo številni pomagati trpečim civilistom. V Evropi se nadaljujejo protesti kmetov, tokrat v Franciji. Jemenski Hutiji še vedno napadajo tovorne ladje, zato so jih Američani in Britanci ta teden spet bombardirali. Donald Trump pa očitno koraka proti novi predsedniški nominaciji.

Medtem ko je svetovna elita v Davosu razpravljala o urejanju sveta, je organizacija Oxfam izdala poročilo, iz katerega je razvidno, da se – kljub pandemiji, kljub vojnam in kljub gospodarskim krizam – bogastvo bogatih strmo povečuje. Na drugi strani so množice ne le nižjega, pač pa tudi srednjega sloja, pri katerih ti podatki kažejo ravno obratno. Tudi zato mnogi zahtevajo spremembe sistema, ki poleg vse večjih neenakosti povzroča tudi okoljsko krizo in krizo zagotovitve zadostnih virov.

Nič ne kaže, da bi se razmere v Gazi umirjale. Vstopili smo v četrti mesec spopada med izraelsko vojsko in Hamasom, v katerem umirajo predvsem nedolžni civilisti na palestinski strani. Pozivi k umiritvi so usmerjeni predvsem v preprečevanje širjenja vojne v druge dele Bližnjega vzhoda, medtem ko izraelska vlada tako rekoč v neskončnost širi koncept pravice do samoobrambe. V Franciji je predsednik Macron pol leta pred volitvami v evropski parlament pretresel svojo vladno ekipo in na mesto prvega ministra postavil Gabriela Attala. Nemčija pa se je znašla v primežu protestov in nezadovoljstva. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.

Kam naj gre več kot dva milijona Palestincev iz Gaze? Izraelski ministri predlagajo naj si jih razdelijo države, ki z njimi simpatizirajo. Medtem se v zahodnih prestolnicah pogovarjajo o tem, kdo naj jim vlada, manj pa o tem, kako bodo spet začeli normalno življenje. Leto 2024 je leto volitev v mnogih pomembnih državah. Volilci verjetno ne bi izbrali vojne, če bi imeli možnost izbire miru. Pa vendar, ali se spomnimo primera, ko so zaradi volitev stvari šle na bolje. O tem in še čem bomo govorili v tokratnih Labirintih sveta.

V Sveti deželi ob božiču ni bilo prazničnega vzdušja, nasilje se nadaljuje. V Ukrajini so preživeli že drugi vojni božič, tudi tam miru še ni videti. V odročni kazenski koloniji v Sibiriji so vendarle našli ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega. V Labirintih sveta bomo govorili tudi o množičnih protestih v Srbiji. Opozicija sporoča oblastem v Beogradu, da ne namerava kar tako sprejeti rezultata volitev.

Medtem ko se izraelski napadi v Gazi, ki dobivajo pretresljive označbe od genocida, homocida in podobno, približujejo 80-im dnem, številka smrti pa je ta teden presegla 20 tisoč, stalne članice Varnostnega sveta v kompromisnem iskanju besedila resolucije izrazito nižajo kriterije humanosti. Po drugi strani pa so se, ko se je ta konflikt dotaknil njihovih denarnic, izjemno hitro poenotile v vse širšem zavezništvu za varno plovbo v Rdečem morju. Ta dejanska moralna norma kapitalizma sooblikuje tudi prihodnost Ukrajine, navsezadnje pa tudi naš odnos do okolja.

Države ne najdejo rešitve za končanje vojne v Ukrajini in trpljenje Palestincev v Gazi, je pa na podnebni konferenci v Dubaju vendarle nastal kompromis, ki so ga podprle tako podpornice opuščanja fosilnih goriv kot največje proizvajalke nafte in plina.

Konec začasnega premirja med Izraelom in Hamasom je prinesel nadaljevanje kopenske operacije izraelske vojske. Ta se je preusmerila proti jugu enklave in še bolj stisnila v kot tamkajšnje prebivalstvo. Število žrtev se povečuje, razmere se iz katastrofalnih spreminjajo v apokaliptične, Svetovna zdravstvena organizacija svari, da bi širjenje bolezni lahko v prihodnje zahtevalo še več žrtev kot vojna. V tokratni oddaji tudi o notranjih bojih v Ukrajini in pešanju zahodne podpore tej državi ter o venezuelski želji po priključitvi večjega dela sosednje Gvajane.

Nekajdnevna prekinitev spopadov v palestinski enklavi Gaza prinaša več vprašanj, kot je odgovorov. Nihče od vpletenih še ne govori o miru, le orožje je za nekaj dni malce potihnilo. Palestinsko-izraelski spor je znova stopil v ospredje mednarodne politike, ki vse manj pozornosti posveča ruski okupaciji Ukrajine. Mir je še naprej oddaljena možnost. Dubaj v teh dneh gosti podnebno konferenco, kar je nedvomno paradoks. Zalivske države namreč predstavljajo središče svetovne naftne industrije, osrednje postavke podnebnega ukrepanja pa so vezane predvsem na razogljičenje industrije in transporta.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Izraelski napadi na Palestince v Gazi na različne bregove postavljajo politike različnih držav, v zahodnih državah pa tudi politike in na drugi strani volilce, humanitarne in druge nevladne organizacije. V državah, ki na vse bolj teoretični ravni podpirajo svobodo govora, iščejo razloge za preganjanje protestnikov v podporo miru v Gazi, omalovažujejo politike, ki podprejo premirje namesto krajših prekinitev, ob izpostavljanju politično nekorektnih dejstev so ljudje označeni kot antisemitisti. V senci nasilja v Gazi se odvija nadaljnje onesnaževanje okolja, konflikt v Ukrajini in drugi.

Palestinska enklava Gaza in predvsem civilisti so že mesec dni tarča neprekinjenega izraelskega napada iz zraka, s kopnega in morja. Število žrtev je preseglo deset tisoč. Izrael naj bi zdaj pod pritiski mednarodne skupnosti privolil v humanitarne premore. Medtem pa je že slišati različne razmisleke o upravljanju Gaze po Hamasu.

Svet lahko v teh dneh opazuje in čaka, kako neusmiljen bo izraelski obračun s Hamasom in koliko civilistov bo izgubilo življenje kot kolateralna škoda. Opozorila in skrbi Združenih narodov so naletela na gluha ušesa, celo več, izzvala so žolčne reakcije na izraelski strani. Bi sploh lahko bilo drugače se medtem sprašujemo in hkrati ugotavljamo, da demokracija po svetu močno nazaduje.

Obup in trpljenje prebivalcev Gaze se stopnjuje. Izraelska stran napoveduje, da bo vztrajala z napadi vse do končnega uničenja skrajnega gibanja Hamas. Pozivi mednarodne skupnosti k miru niso obrodili sadov, Izrael se je zapletel še v besedni spor z Organizacijo združenih narodov in Turčijo. V senci bližnjevzhodnega konflikta pa še naprej divja vojna v Ukrajini.

Grozovit napad na bolnišnico v Gazi je v torek zahteval okrog 500 smrtnih žrtev. Kot v vsaki vojni se je tudi v tej novi bližnjevzhodni vnela bitka za interpretacijo. Izrael namreč zanika odgovornost za napad in zanj obtožuje podpornike Hamasa. Na izraelski strani trdno stojijo tudi Američani, ki Palestincem pošiljajo humanitarno, Izraelu pa vojaško pomoč. Zdi se, da živimo v obdobju nenehne vojne. Ne le med seboj, ampak tudi z naravo.

Bližnji vzhod je spet v plamenih. Po brezumnem, zločinskem napadu oborožencev Hamasa na južni Izrael, se izraelska vojska maščuje z vso silo z bombardiranjem Gaze. Na obeh straneh najbolj trpijo civilisti. Različne države pozivajo na mir, opozarjajo na pravico Izraela, da se brani, a naj hkrati upošteva vojno pravo. Kot da teden še ne bi bil dovolj težak, se je zgodil še hud potres na zahodu Afganistana.

Teden je minil v luči podeljevanja Nobelovih nagrad, med njimi tudi za mir, za katerega se zdi, da tudi v Evropi postaja vse bolj krhka dobrina. Evropska unija tudi z manifestnim zasedanjem zunanjih ministrov povezave v Kijevu skuša prepričati Ukrajino, da jo bo podpirala, dokler bo to potrebovala, a ima vse več njenih članic zaradi takih ali drugačnih razlogov do tega vse več zadržkov. Članice 27-terice pa že leta razdvaja tudi vprašanje migracij, na papirju so sicer ta teden na tem področju dosegle korak k poenotenju. Na pragu politične krize so tudi ZDA, analitiki ocenjujejo, da pomeni odstavitev predsedniškega doma predpripravo na vnovičen prihod Donalda Trumpa.

Nedeljsko nasilje na Kosovu je v ospredje znova postavilo neurejene razmere in razmerja med Beogradom in Prištino. Vladi druga drugi pripisujeta krivdo za nasilje, prizadevanja za ureditev odnosa med državama pa so očitno povsem zastala. Gorski Karabah je prizorišče najbrž največjega preseljevanja naroda v sodobni zgodovini severne poloble. Po uspešni vojaški operaciji azerbajdžanske vojske je območje dolgoletnega zamrznjenega spora zapustila polovica etničnega armenskega prebivalstva. Drugačne, a vendarle migracije, zaposlujejo evropske države, ki iščejo ustrezne skupne pristope za zmanjšanje števila nezakonitih prihodov v Evropsko unijo.

V ospredju tokratnega plenarnega zasedanja generalne skupščine Združenih narodov so podnebne spremembe in ukrajinski konflikt. Doslej tesna ukrajinska zaveznica Poljska je napovedala, da zaradi spora, povezanega z izvozom žita, Ukrajini ne bo več dobavljala orožja. Azerbajdžan je s silovitim vojaškim napadom prisilil armenske sile v Gorskem Karabahu k predaji orožja. V Labirintih sveta pa tudi o prihodu rekordnega števila migrantov čez Sredozemlje.

Poletje naravnih nesreč se še ni končalo. V tem tednu je bila najhuje prizadeta severna Afrika, s potresom v Maroku in poplavami v Libiji. Število žrtev obeh nesreč še vedno raste. Srečanje Vladimirja Putina in Kim Džong Una kaže, da je Rusija vse manj izbirčna glede zavezništev. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen pa je kljub mnogim težavam, s katerimi se sooča Unija, v letnem nagovoru poskušala izžarevati energijo in optimizem.

Narava je to poletje pokazala vso svojo moč, saj so vremenske ujme vse pogostejše in močnejše. Po neznosni vročini in številnih gozdnih požarih so zdaj Grčijo, Španijo, Turčijo in Bolgarijo prizadele še hudourniške poplave, ki so terjale več smrtnih žrtev. V Grčiji je v enem dnevu padlo največ dežja, odkar v državi beležijo te podatke.

»Ob vseh negotovostih, s katerimi se soočamo, pa je nekaj gotovo, in sicer (to bo zvenelo cinično), da bodo posledice podnebnih sprememb vse hujše.« To, kar smo na Blejskem strateškem forumu slišali od predstavnika Svetovnega programa za hrano, že vemo. Vemo tudi, da je nujno občutno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Vendar se ti v resnici še naprej povečujejo, in to ob močni finančni podpori držav, z javnim denarjem. Medtem pa se končuje še eno poletje, ki so ga zaznamovale skrajnosti, tako temperaturne kot padavinske.

Natanko dva meseca po šokantnem vojaškem pohodu skupine Wagner proti Moskvi je v sumljivih okoliščinah umrl vodja skupine Jevgenij Prigožin. Bilo je le vprašanje časa, so enotni odzivi iz tujine. V Labirintih sveta bomo preverili tudi, kaj so sklenili voditelji Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike na vrhu skupine Brics v Johannesburgu. Govorili pa bomo tudi o velikem nezadovoljstvu, ki ga je v vzhodni Aziji povzročilo izpuščanje obdelane radioaktivne vode iz jedrske elektrarne v Fukušimi..

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Medtem ko smo bili julija v svetu priča rekordnim temperaturam zraka in oceanov, se je nad Slovenijo razprlo nebo, ki je zaradi pretoplih temperatur absorbiralo občutno večje količine vodnih hlapov, kot jih je lahko v preteklosti. Narava pa kaže zobe tudi v drugih delih sveta. Z nevihtami in poplavami se srečujejo tudi na severu Evrope in na vzhodu ZDA, medtem ko vzhodni del Evrope pestijo visoke temperature in požari; v Peruju je že več mesecev suša, seznam ujm pa se še nadaljuje. Več v Labirintih sveta v petek ob 14.30.

Za afriško državo Niger smo do pred kratkim komaj vedeli, v zadnjih dveh tednih pa se je izkazalo, da je pomembna domina v igri velesil. Še bolj je to izrazito v Ukrajini, saj tamkajšnji konflikt vpliva na velik del sveta, zaradi zastojev pri izvozu žita bodo posledice najbolj občutili najrevnejši. Ti so tudi najbolj prizadeti zaradi vse višjih temperatur in nepredvidljivih vremenskih pojavov. Nepredvidljivost pa je ena glavnih lastnosti nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Kljub temu da ga bremeni že tretja obtožnica, vztraja, da se bo naslednje leto poskusil vrniti v Belo hišo.

Vročina, suša, uničujoči vetrovi, nalivi, neurja. Brez ogljičnega odtisa ljudi skrajni vremenski pojavi ne bi bili tako skrajni, prav tako ne tako pogosti, kot so. Živeti s podnebnimi spremembami in obenem spremeniti ravnanja, da bi bil v prihodnje človeški odtis manjši, sta trenutni, a vendar že kar večni temi prilagajanja. Španija je izmed najbolj vročih držav, konec prejšnjega tedna so tam izvedli še volitve, na katerih pa so bili bolj pomembni kot zmagovalci skrajno desni poraženci. Kdo bo zmagovalec izraelske bitke za pravosodno reformo? Kritiki so za zdaj kot poraženca označili pravno državo in demokracijo. Labirinti sveta nas tokrat vodijo tudi v Niger, kjer v teh dneh očitno poteka vojaški prevrat.

V manj kot enem tednu smo tudi v Sloveniji doživeli tako izjemno visoke temperature kot huda neurja z močnim vetrom in nalivi. To je le del nove normalnosti, kot smo jo zaradi svojega načina življenja ustvarili ljudje sami. Podnebne spremembe že povzročajo veliko gospodarsko škodo ter ogrožajo zdravje in življenje ljudi in pridelavo hrane. Kljub izredno visokim temperaturam v teh dneh in že več mesecev trajajoči suši pa ima v Španiji velike možnosti za uspeh na nedeljskih volitvah stranka, ki med drugim zanika nujnost blaženja podnebnih sprememb.

Vrh Severnoatlantske zveze v Vilni je prinesel veliko razprav o Ukrajini, o oboroževanju in konec turškega veta na včlanjenje Švedske. Svet se sicer ta teden koplje v vročini, povprečne globalne temperature so bile najvišje, odkar jih merijo. Pa ne samo zaradi poletja na severni polobli, gre že za podnebne spremembe. Ameriška finančna ministrica pa je ob koncu obiska na Kitajskem povedala, kar vemo že vsi, da se ZDA in Kitajska ne razumeta dobro.

Prva žrtev vojne je resnica in to se je ta teden večkrat potrdilo na različnih koncih sveta. Na Zahodnem bregu je izraelska vojska izvedla racijo, v kateri je pobila 12 Palestincev, tudi mlajše od 18 let, v sporočilu za javnost pa zapisala, da so bili med žrtvami le borci. Podobne prijeme uporablja Rusija, ki kljub številnim dokazom o nasprotnem vztrajno trdi, da v Ukrajini obstreljuje le vojaške tarče. V Franciji je uboj najstnika ob policijski kontroli na ulice spravil množice protestnikov, ki se počutijo prikrajšane in pozabljene od države. A njihovo divjanje kaže še na druge težave.

Politični in vojaški izvedenci se še vedno sprašujejo, kaj se je dejansko dogajalo v Rusiji, ko je kolona plačancev iz skupine Wagner šla nad Moskvo. Rezultat je sicer znan; zadeva je bila ustavljena, njihov vodja Prigožin je odšel v Belorusijo, ostajajo pa številna vprašanja. Ta se porajajo tudi v Franciji, potem, ko je policija ubila 17-letnika. Izbruhnili so nemiri. V minulem tednu pa smo spet izvedeli nekaj več o vesolju. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.

Okrevanje Ukrajine po vojni je trenutno ocenjeno na več kot 400 milijard evrov. Ob tem se ameriški predsednik Biden še naprej sprašuje, ali se bo njegov ruski kolega Putin za ohranitev nadzora v Ukrajini ali celo pri iskanju zmage zatekel k uporabi jedrskega orožja. Predsednik Biden pravi, da nevarnost uporabe taktičnega jedrskega orožja obstaja. Začetek tedna je prinesel sestanke ameriškega zunanjega ministra Blinkna v Pekingu. Se obeta izboljšanje odnosov? Predsednik Biden je le nekaj ur po prihodu Blinkna domov predsednika Šija posredno označil za diktatorja. Primer doslej neizrečenega, vsekakor.

Štirje otroci so po zaslugi poguma in znanja najstarejše, 13 letne kolumbijske deklice iz domorodnega plemena v Amazoniji, preživeli več kot 5 tednov v džungli in delili življenjski prostor z jaguarji, kačami in strupenimi pajki. Več sto ljudi z upanjem za boljše življenje na prenatrpani ribiški ladji, ki se je potopila v bližini grškega Peleponeza, pa ni imelo te sreče. Za preživetje se na obeh straneh borijo tudi v Ukrajini, pa naj jih vodi želja po osvoboditvi domovine, ideologija ali pa so bili preprosto prisiljeni v to. Ob začetku ukrajinske ofenzive Belorusija rožlja z jedrskim orožjem, ki ga je tja namestila Rusija. Nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu vse bolj lije voda sodnih mlinov v grlo, medtem ko jih je pokojni italijanski predsednik Silvio Berlusconi v večji meri uspešno obvozil.

Slovenija bo sedela za omizjem najmočnejšega organa Organizacije združenih narodov. Kot nestalna članica bo dve leti sooblikovala mednarodno skupnost, z odločno podporo članic OZN pa je nase prevzela tudi ogromno odgovornost. Vsebine, ki bodo še naprej redno na dnevnem redu zasedanj te organizacije, narekuje vojna na vzhodnem robu Evrope, kjer je v teh dneh še dodatno razdivjala brutalnost. Nemirna ostajata Srbija, kjer se vse bolj prebuja opozicijsko gibanje, in Kosovo, kjer sobivanje Albancev in Srbov nosi ime - mržnja.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Svet je izgubil še eno glasbeno ikono. Tina Turner je z življenjsko energijo in nalezljivim optimizmom prinašala lepoto v žal pogosto temačno resničnost. To so v tem tednu zaznamovali spopadi, ki so se z ukrajinskega ozemlja preselili tudi na ruska tla, premirje, ki sta ga sprti strani sklenili v Sudanu, in volitve na balkanskem robu Evrope. Turškemu predsedniku Erdoganu se obeta nov mandat, nadaljevanje dozdajšnje politike pa so izbrali tudi volivci v Grčiji. Guverner zvezne države Florida Ron DeSantis pa se je odločil kandidaturo za ameriškega predsednika napovedati kar v pogovoru z Elonom Muskom, a se je dogodek izkazal za veliko polomijo.

Med tem ko se vojna v Ukrajini stopnjuje, si predsednik Volodimir Zelenski na turneji po evropskih prestolnicah prizadeva za dobavo še več orožja. Kitajska je sprožila diplomatsko ofenzivo tako v Rusiji kot na zahodu za podporo svoji mirovni pobudi za rešitev krize, a na Zahodu so zadržani.

V tednu, ko zaznamujemo konec 2. svetovne vojne ter začetke evropskega povezovanja, smo veliko govorili o burni preteklosti, zahtevni sedanjosti in nepredvidljivi prihodnosti. Več kot leto dni v Evropi poteka agresija Rusije nad Ukrajino. Enotna evropska podpora je bila tudi osrednji poudarek predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je dan Evrope preživela v Kijevu. Spletna omrežja ter nasilje med vrstniki sta v ospredju razprav in analiz nedavnega pokola na eni od beograjskih šol. Labirinte sveta v tem tednu pa zaznamujeta tudi sobotno kronanje britanskega kralja Karla tretjega ter obsodba nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Podatki analiz, ki prihajajo na dan te dni, kažejo, da je bilo leto 2022 v marsičem rekordno leto. Žal v negativnem pomenu. Dosegli smo novo rekordno vrednost koncentracije toplogrednih plinov v ozračju in rekordno višino izdatkov za oboroževanje. Orožje medtem ne potihne niti v Ukrajini niti v Sudanu, kjer se je razplamtel boj za oblast.

Večina držav sveta obsoja agresijo na Ukrajino, vendar se jih je manj kot četrtina pridružila sankcijam proti Rusiji. Številni skušajo ohraniti enakomeren odnos do Washingotna, Moskve in Pekinga. Med njimi je tudi največja največja demokracija na svetu - Indija. Po najnovejših podatkih Združenih narodov, je to država z največ prebivalci na svetu. Oboroženi spopadi, kakršnemu smo te dni mu priča v Sudanu, govorijo o tem, da svetovne politike ne krojijo le velesile iz druge polovice dvajsetega stoletja, ampak da na prizorišče stopajo neki novi neuvrščeni, bistveno močnejši od gibanja, ki ga poznamo iz naše polpretekle zgodovine.

Francoski predsednik Emanuel Macron je prepričan, da bi morala Evropska unija postati neodvisna od drugih držav in postati neke vrste tretja velesila. Združene države Amerike in Kitajska napenjata mišice okoli Tajvana, objavljeni tajni dokumenti pa kažejo, da so v vojno na ukrajinski strani vključene tudi tuje posebne vojaške enote. Kibernetski napad na slovensko zunanje ministrstvo konec prejšnjega tedna naj bi kazalo kitajske odtise.

Finska je postala nova, 31. članica zveze Nato, ki pušča odprta vrata za nadaljnje širitve. Zavezništvo pričakuje hitro pridružitev Švedske in poudarja perspektivo članstva tudi za Ukrajino, a je predpogoj njena zmaga na bojišču in ohranitev ozemeljske celovitosti. Moskva širitve Nata ni dobro sprejela, kot tudi Peking ni obiska tajvanske predsednice v Združenih državah Amerike. Več v Labirintih sveta, ki jih je pripravila Sandra Krišelj.

V Labirintih sveta smo naslovili slovensko-hrvaške odnose, ki so po trditvah obeh premierov zelo dobri. Golob in Plenković sta se na Brdu posvetila energetiki, gospodarstvu in upravljanju migracij, mejno vprašanje sta pustila ob strani. Finska se je znašla tik pred vrati zveze Nato, Švedska ostaja nekaj korakov za njo. V Labirintih sveta pa tudi o kaotičnih razmerah v Izraelu, kjer je premier Netanjahu po silovitem nasprotovanju javnosti začasno zaustavil sporno pravosodno reformo.

Podnebni strokovnjaki so objavili – najverjetneje – še zadnje poročilo, ki lahko vpliva na to, ali bo človeštvu podnebne spremembe uspelo omejiti na raven, ki je vsaj približno obvladljiva. Obstaja pa utemeljen strah, da bo tudi to poročilo – tako kot prejšnja – po prvih odzivih, ki pozivajo k takojšnjim ukrepom, obstalo na pisalih mizah in čez nekaj časa v zgodovinskih učbenikih kot priča popolne človeške neumnosti. Ena izmed posledic podnebnih sprememb je tudi stopnjevanje krize pri oskrbi z vodo. Že zdaj je to problem za več milijard ljudi, v prihodnosti bo le še huje.

Ena od posledic lanskega ruskega napada na Ukrajino je širitev zveze NATO. Še pred nekaj leti na Finskem ali Švedskem niti razmišljali niso o vstopu v to povezavo, sredi tedna so Finci že izglasovali vstop v zavezništvo. Ker se morajo o širitvi Nata strinjati vse članice, so oči zdaj odprte na Madžarsko in v Turčijo. Ob bobnenju ruskih raket v sosednji Ukrajini se tudi v Moldaviji bojijo, da bodo postali novo bojišče. Enega redkih korakov v drugo smer, se pravi stran od spora, sta morda v začetku tedna storila srbski predsednik Vučić in kosovski premier Kurti. Strinjala sta se s sporazumom o poti k normalizaciji odnosov, a se predvsem Vučić doma sooča s številnimi kritikami, celo s pozivi k odstopu.

Upanje za preživetje ljudi po najhujšem potresu v Turčiji doslej, se ob temperaturah pod lediščem ter brez vode in hrane vse bolj zmanjšuje. Medtem ko ukrajinski regiji Doneck bijejo najdlje trajajočo bitko od začetka ruskega napada, Evropska Unija napoveduje nove sankcije proti Rusiji, Nato pa priznava, da vojna izčrpava zaloge streliva zavezništva. In medtem ko v ZDA posvečajo veliko pozornosti neznanim letečim predmetom, so najprominentnejši mediji popolnoma ignorirali objavo pulitzerjevega nagrajenca Seymourja Hersha, v kateri trdi, da so eksploziv pod Severni tok podstavili ameriški potapljači, aktivirali pa Norvežani. Več v Labirintih sveta, tokrat jih je pripravila Rajka Pervanje.

Katastrofalni potresi v Turčiji in Siriji so znova pokazali, kako nemočen je človek, ko narava pokaže svojo moč. Pri reševanju življenj na uničenih območjih prek mehanizma Evropske unije za civilno zaščito in človekoljubno pomoč pomaga tudi slovenska enota za reševanje s psi. Izrednega vrha Unije v Bruslju se prvič udeležuje ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki prepričuje voditelje, naj Kijevu odobrijo še več orožja dolgega dosega. Enotnosti v domači politiki pa si želi ameriški predsednik Joe Biden.

Majhna kapsula, katere izgube pa kar nekaj dni nihče ni opazil, je povzročila preplah v Zahodni Avstraliji, vendar se je po zelo velikih prizadevanjih iskalne ekipe zgodba srečno končala. V podnebni krizi, s katero se srečujemo, pa žal ni politične volje za učinkovito ukrepanje. Tudi podnebne konference, na katerih se iz leta v leto povečuje število udeležencev, ki tam zastopajo naftne lobije, se spreminjajo v farso. Letošnji konferenci, ki bo potekala v Združenih arabskih emiratih, bo predsedoval izvršni direktor ene največjih naftnih družb na svetu.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Kljub vojnam, kljub krizam in neenakosti, je svet v katerem živimo med seboj povezan, bolj kot kadarkoli prej. Tak primer je zdravstvena kriza, ki se je, tako kot v začetku krize s covidom 19, vsaka država loteva na svoj način, če je le mogoče tudi na račun drugih. Svet je vse bolj povezan zaradi informacij, ki so dostopne tako razvitim kot manj razvitim. Tako ima tudi laž vse krajše noge in mnogim izvoljenim predstavnikom ljudstva, pa tudi monarhom je vse težje opravičevati vlogo, ki jo imajo. V Braziliji so nekateri mislili, da doživljajo reprizo državnega udara iz leta 1964, vendar se je ta zaradi takojšnje množične obsodbe končal, še preden se ja začel. Vojaška sila tokrat ni zmagala. Žal je drugače v naši bližini, v Ukrajini, kjer je ruska stran, kljub napovedanemu božičnemu premirju dosegla napredek na bojišču.

Za glasen vstop v novo leto je poskrbela ukrajinska vojska, ki je v zaledju frontne črte z raketami zadela stavbo, v kateri so imeli zabavo ruski mobiliziranci. Žrtev je bilo več deset, po ukrajinskih podatkih več sto. Dogodek je za Rusijo zelo neprijeten, sploh ker poskuša hkrati dajati vtis, da vojna poteka po načrtih. Tudi v ameriškem kongresu ni šlo nič po načrtih vodstva republikanske stranke, nova vladajoča koalicija v Izraelu pa ima kot kaže svoje načrte glede sobivanja s Palestinci. Obisk ministra za nacionalno varnost na tempeljskem griču v Jeruzalemu, ki je za muslimane svet kraj, napetosti vsekakor ni zmanjšal. V Vatikanu in Braziliji so se poslovili od dveh ljudi, ki sta pomembno zaznamovala zadnjih 50 let. Če je Pele navduševal množice ljubiteljev nogometa, je bil vpliv zaslužnega papeža Benedikta XVI. manj opazen na površju, a zato nič manj daljnosežen.

Medtem ko je človeštvo s konvencijo o biološki raznovrstnosti dobilo najpomembnejši dogovor proti uničevanju narave, se je v Katarju z infarktno končnico končalo 22. svetovno prvenstvo v nogometu. V Argentini je zlati pokal v rokah zmagovalcev sprožil množično ekstazo na meji racionalnega. Zunaj območja racionalnega se izteka že deseti mesec vojne v Ukrajini. Z odmevnim obiskom predsednika Zelenskega pri predsedniku Bidnu Amerika - simbolno in dejansko - nadaljuje odločno vojaško in politično podporo Ukrajini. Moskva to razume kot nevarnost dodatnega zaostrovanja konflikta. Zaradi energetske krize kot posledice vojne se je, vsaj glede mehanizma cenovne kapice za plin, politično poenotila tudi Evropska unija.

Tudi ta teden ne bo minil brez vremenskih ujm. Da so te zaradi nas vse pogostejše in vse hujše, že dolgo vemo. A nismo pripravljeni ukrepati v zadostni meri. Energetska kriza kot ena izmed posledic vojne v Ukrajini nas po eni strani sili k vlaganjem v obnovljive vire energije, da bi s tem zmanjšali odvisnost od – zlasti ruskih – fosilnih goriv. A po drugi strani države podaljšujejo kopanje in kurjenje premoga in celo odpirajo nove premogovnike. Ena izmed najpomembnejših proizvajalk fosilnih goriv na svetu – Katar, ki trenutno gosti tudi svetovno nogometno prvenstvo – pa je, kot se je razkrilo, vpletena v še eno podkupovalno afero. Ta je pretresla Evropski parlament.

Dobrodošli v svetu, ki ga zaznamujejo paradoksi. Na eni strani pozivi izvoznicam nafte, naj pridno črpajo še naprej, da se ne bi zgodila še hujša energetska kriza. Na drugi strani opozorila, da se moramo v korist okolja in s tem vseh nas ustaviti pri porabi fosilnih goriv. Na planetu nas je osem milijard. In ob tem, ko ugotavljamo, da Zemlja takšne številke ne prenese, se v nekaterih državah spoprijemajo s težavami, kako pomladiti starajoče se prebivalstvo. Svetovne velesile, ki so te dni zbrane v Indoneziji, pa veliko govorijo o sodelovanju, a prav vsaka bi rada imela primat. Več v Labirintih sveta z Matejem Hrastarjem.

Na ameriških vmesnih volitvah se ni pojavil rdeči cunami, ki so ga napovedale javnomnenjske ankete. Še vedno spremljamo napet boj za prevlado v predstavniškem domu in senatu, a kot kaže bo imel predsednik Joe Biden v drugi polovici mandata več težav pri sprejemanju novih zakonov. Je napočil čas za sodelovanje med demokrati in republikanci?

Dvoje pomembnih volitev sta se razpletli zelo tesno: v Braziliji je bil za predsednika države ponovno izvoljen Luiz Inacio Lula da Silva, v Izraelu pa se tesna zmaga na parlamentarnih volitvah obeta koaliciji nekdanjega premierja Benjamina Netanjahuja. Naslednji teden pa bodo delne volitve za senat ZDA in izbiranje novih poslank in poslancev Predstavniškega doma. Tudi tam je dirka med demokrati in republikanci zelo tesna. Čez nekaj dni pa se v Egiptu začenja podnebna konferenca Združenih narodov.

Vojna v Ukrajini, ki jo tako ali drugače že občuti ves svet, je vstopila v fazo državnega terorizma. Ubijajo se vplivni posamezniki, uničuje energetska infrastruktura. Kako resne so ponudbe za mirovna pogajanja? Ali lahko upamo, da so politiki, ki so vojno začeli, sposobni vojno tudi končati? Novi obrazi pogosto pomenijo tudi novo upanje. Vendar, ali imamo čas čakati nanje?

Medtem ko je ukrajinska vojska dosegla nekaj uspehov pri osvobojevanju mest izpod ruskega nadzora, si je Rusija prek ustavnega sodišča in nato parlamenta uzakonila priključitev ukrajinskih regij Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje. Zahodne države priključitve ne priznavajo in še naprej oborožujejo Ukrajino. Evropska unija je napovedala nov sveženj sankcij, ZDA novo pomoč v orožju, na Češkem so zbrali denar za nakup tanka, Zelenski je prepovedal pogajanja. Kot kaže, je edini, ki poziva k pogajanjem, le še papež Frančišek. Severnokorejska raketa je bila tako precej prikrajšana medijske pozornosti. Več v Labirintih sveta.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Prebivalci Združenega kraljestva in skupnosti narodov so se v ponedeljek poslovili od Kraljice Elizabete II. Nekateri so v dneh pred pogrebom čakali tudi več kot 14 ur, da so se poklonili spominu na nekdanjo kraljico. Ruski predsednik Vladimir Putin je v luči več vojaških neuspehov v Ukrajini napovedal delno mobilizacijo ruskih državljanov, kar strokovnjaki označujejo kot znak šibkosti, a obenem pripravo na še daljšo vojno. V Iranu vre, v več mestih se vrstijo protesti proti strahovladi teokratske diktature.

Potem, ko je norveško javnost razburila evtanazija Freye, pol tone težke samice mroža, se zdi, da se normalni del sveta ukvarja s pregovorno normalnimi zadevami. Pogojno rečeno, pa se nenormalni del istega sveta ukvarja z usodnim vprašanjem preživetja naroda, ki mu vodja nekega drugega naroda odreka pravico do obstoja. Vojna v Ukrajini bo kmalu zaokrožila tragični polletni cikel, odkar je Rusija napadla veliko sosedo. Problem za Ukrajino je, da obstaja in to je pogled, ki je globoko zasidran v ruski kulturi.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Ta teden smo obeležili svetovni dan ekološkega dolga. Gre za dan, ko je človeštvo porabilo toliko naravnih virov, kot jih je Zemlja sposobna zagotoviti v letu dni, do konca leta pa je še pet mesecev. V tokratnih Labirintih sveta tudi o zmanjšanju porabe plina v Evropski uniji za 15 odstotkov do marca 2023 ter o obisku papeža Frančiška v Kanadi, kjer se je ponovil opravičilo zaradi vloge, ki jo je imela katoliška cerkev pri prisilnem šolanju staroselskih otrok od leta 1894 do leta 1947.

Dočakali smo trenutek, ko nam politiki ne obljubljajo boljših, ampak slabše čase. Tudi če nas skuša kdo pomiriti, se hitro najde drugi, ki pove, da najhuje šele prihaja. Evropo pesti peklenska vročina. Ko bo poletja konec, pa se bomo morali pripraviti na mrzla stanovanja in dražjo hrano. Lahko bi bilo tudi drugače, če bi se znali dogovoriti za mir v Ukrajini. A to je že daleč od moči evropskih politikov.

Svet se sooča s skrajnimi vremenskimi posledicami: sušami, hudimi neurji. Zaradi previsokih temperatur je prišlo do tragedije na Marmoladi, ko je odlomljeni del ledenika pod sabo pokopal več plezalcev. Vojna v Ukrajini še traja, v petek bo Državni zbor nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Vse hujša je tudi energetska kriza v Evropski uniji, cene energentov zvišujejo tudi špekulanti velikih energetskih družb. Zaradi političnih škandalov je kot vodja Konzervativne stranke odstopil britanski premier Boris Johnson. Vlado bo vodil še do jesenskih volitev Poletje je torej vroče tako ali drugače.

Nemčija in Francija, gonilni sili Stare celine, iščeta načine, kako bolje povezati EU in najti ustrezne rešitve za sodobne izzive. Rusija je z vojno v Ukrajini odprla nova varnostna, gospodarska, geopolitična in energetska vprašanja. Glasniki ruske nacionalne ideje cinično dvomijo v možnost obstaja napadene Ukrajine, hkrati pa razloge za sankcije pripisujejo domnevno »rusofobni in protiruski politiki« Bruslja. Kako naprej, ko vojni (še) ni videti konca? Tudi o tem v Labirintih sveta na Prvem.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.