Zgodbe

O delavkah in delavcih, ki so pogosto spregledani, utišani in obravnavani kot številke, o izčrpavanju tovarn in ljudi govori antropologinja dr. Nina Vodopivec, Aleš Černi pa v zgodbi o vzponu in padcu tovarne Mura simbolizira sedanjost in prihodnost, ki sta tesno povezani s preteklostjo. Krojač in modni oblikovalec Aleš Černi je namreč otrok tovarne Mura, njegova mama je bila v Muri šivilja in po njeni zaslugi je bila Alešu ljubezen do šivanja položena v zibelko ...

Zapiski:

O delu, delavkah in delavcih, o pomenu korektne komunikacije in partnerskih odnosov z zaposlenimi in s sindikati, pa tudi o razlogih, da je tekstilna tovarna Mura propadla, razmišlja Borut Meh, ki je bil predsednik družbe Mura od 2002 do 2007. V Muro je takrat že prišel kot krizni menedžer.

Zapiski:

Letos jeseni bo petnajst let od stečaja tovarne Mura, naslednje leto pa bo stota obletnica začetkov te tovarne. O delu, izgubi in iskanju dela, propadanju in propadu tovarne, razčlovečenih delavkah in delavcih pripovedujeta Silva Mlinarič in Vesna Pavel, ki sta bili do stečaja leta 2009 zaposleni v tekstilni tovarni Mura.

Zapiski:

Ob ljubljanski operi se je vse od konca 19. stoletja, ko so to imenitno stavbo dogradili, bohotila rdečelistna bukev. Zrasla je v veliko in lepo drevo. Ko je dopolnila približno 115 let, pa so jo posekali, saj je bila napoti pri obnovi opernega poslopja. Da bi priljubljeno drevo na nek način ohranili pri življenju, je Arboretum Volčji Potok v sodelovanju s SNG Opera in Balet Ljubljana cepil njene cepiče. Vzgojili so več kot sto mladih dreves, ki po slovenskih vrtovih in parkih ohranjajo njen spomin. Kakšna je zgodba drevesa, ki ga več ni?

Sogovorniki:

Zapiski:

Prvoosebno zgodbo rdečelistne operne bukve bere Ajda Sokler. 

Drevo ima zgodbo je nova podkast serija zgodb drevesnih orjakov po Sloveniji. Svoje zgodbe pripovedujejo kar sami. Prisluhnite jim v miru, najbolje v gozdu na sprehodu. Vsak torek v aprilu ob 10.45.

Janis Andetokumbo je eden najboljših košarkarjev na svetu, tekmec Luke Dončića v NBA in reprezentanci Grčije. V Atenah smo raziskovali košarkarsko pot migrantske družine Andetokumbo od betonskega igrišča v četrti Sepolia do bleščečega življenja v ZDA, kjer so vsi trije bratje že postali prvaki NBA. Srečali smo se z njihovim prvim trenerjem Spirosom Velliniatisom, ki je Janisa prepričal, naj začne igrati košarko in pozna tudi temnejše plati uspeha. Obiskali smo lastnika bara, ki je pomagal Janisu in njegovima bratoma Thanasisu in Kostasu, s spačkom pa se je odpeljal celo na tekme v Slovenijo.

Kaj o Janisu menijo mladi, ki danes igrajo na betonskem igrišču z njegovim emblemom, kakšne so podobnosti z Luko Dončićem, kaj o Janisu pravi Goran Dragić? Po grškem košarkarskem derbiju Panathinaikos-Olympiakos je posebej za Val 202 govoril najmlajši izmed bratov, Kostas Andetokumbo.

Ustavimo se v Stranah, zelo stari in najvišje ležeči vasi na pobočju Nanosa v postojnski kotlini. Na tem prostoru raste najdebelejša in po ljudskem izročilu najstarejša slovenska tisa. Tukaj je izhodišče planinske poti na Nanos, zato se na klopci v tisini senci skoraj vedno kdo zadržuje. Čeprav je tisa precej redek drevesni primerek, sta pri cerkvi svetega Križa, kamor se odpravimo mi, kar dve. Starejša in mogočnejša, ki jo podrobneje predstavimo, raste nad izvirom. Naši predniki so zato rekli, da je tukaj sveti kraj, tisa pa je bila pri njih večkrat označena za predmet čaščenja. Čemu vse je bila priča, koga je spoznala in morda odgnala?

Sogovornika:

Zapiski:

Prvoosebno zgodbo tise v Stranah bere Ajda Sokler. 

Drevo ima zgodbo je nova podkast serija zgodb drevesnih orjakov po Sloveniji. Svoje zgodbe pripovedujejo kar sami. Prisluhnite jim v miru, najbolje v gozdu na sprehodu. Vsak torek v aprilu ob 10.45.

Predstavljamo simbolno verjetno najbolj mogočen drevesni primerek, ki ima v življenju Slovencev prav poseben pomen. V številnih umetniških delih, literarnih in verskih besedilih je murva v središču prostora in zaznamuje mesto posebnega dogodka. Na naših tleh ima murva družinsko simboliko, saj so ponekod na Primorskem ob poroki ali rojstvu otroka ob hišo zasadili ravno murvino sadiko. Po stari tradiciji murve še danes zelo cenijo, natančno obrezujejo v nenavadne oblike in negujejo. Pod murvo so se spletale družinske zgodbe, ljubezni, kupčije, babje čenče in otroške norčije. V Evropo so jo prinesli med drugo križarsko vojno v 12. stoletju preko Sicilije z namenom uporabe listov za krmo sviloprejk. Potujemo v Kobdilj na Krasu. Tam že 600 let raste Fabianijeva murva, najstarejše in najdebelejše sadno drevo pri nas.

Sogovornici:

Zapiski:

Prvoosebno zgodbo Fabianijeve murve bere Ajda Sokler. 

Drevo ima zgodbo je nova podkast serija zgodb drevesnih orjakov po Sloveniji. Svoje zgodbe pripovedujejo kar sami. Prisluhnite jim v miru, najbolje v gozdu na sprehodu. Vsak torek v aprilu ob 10.45.

V 20 letih jo je obiskalo 5000 obiskovalcev, neka družina iz Logatca celo 10 let zapored, a vsako leto s kakim otrokom več. Zapeljemo se na 52 hektarjev veliko kmetijo v Zgornji Orlici. Majhen delež pripada tudi najvišjemu avtohtonemu drevesu v Srednji Evropi, smreki, tako visoki, da so jo morali trikrat meriti. Območje okoli nje se gručasto razprostira po pohorskih obronkih že slabih 800 let, tako dolgo, da se je povzpela vse do 62,7 metrov! Za primerjavo, Grajski hrib skupaj z Ljubljanskim gradom je visok približno 100 metrov – in kot mogočna zastava Ribnico na Pohorju, kjer je doma, postavlja na čisto poseben zemljevid.

Sogovorniki:

Zapiski:

Prvoosebno zgodbo Sgermove smreke bere Ajda Sokler. 

Drevo ima zgodbo je nova podkast serija zgodb drevesnih orjakov po Sloveniji. Svoje zgodbe pripovedujejo kar sami. Prisluhnite jim v miru, najbolje v gozdu na sprehodu. Vsak torek v aprilu ob 10.45.

V vasi Močilno visoko v posavskih hribih raste orjak. Gašperjev kostanj šteje že čez 400 let in roke si mora podati deset otrok, da ga lahko objamejo. Je najdebelejše drevo v Sloveniji, ki je bilo v vsem tem času nema priča odseljevanj, grozovitih golosekov in vojnih viher. Pod njegovo mogočno krošnjo se, odkar pomni, zbirajo vaščani, po njem pleza razposajena mladež, vsako leto pa navrže za več kot 200 kilogramov plodov. Kako mu je mineval čas, kaj vse je videlo, kdo je hodil tam mimo?

Sogovornika:

Zapiski:

Za strokovno pomoč se zahvaljujemo prof. Robertu Brusu z Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Prvoosebno zgodbo Gašperjevega kostanja bere Igor Velše. 

Drevo ima zgodbo je nova podkast serija zgodb drevesnih orjakov po Sloveniji. Svoje zgodbe pripovedujejo kar sami. Prisluhnite jim v miru, najbolje v gozdu na sprehodu. Vsak torek v aprilu ob 10.45.

V zadnji epizodi podkasta Sarajevo 1984 govorimo o zapuščini iger, o olimpizmu danes in v prihodnje ter o možnosti, da bi še kdaj zagorel olimpijski ogenj na teritoriju bivše države, recimo pri nas, v Sloveniji.

Sogovorniki:

Zapiski:

Sarajevo '84 je nov dokumentarni podkast Vala 202. Zelo podrobno se posveča kandidaturi, pripravi, organizaciji in izvedbi zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Poslušajte ga vsak petek do 1. marca ob 10.45.

V tretjem delu podkasta Sarajevo '84 se spominjamo časa pred štiridesetimi leti, ko so olimpijsko Sarajevo zapuščali še zadnji predstavniki številnih ekip: televizijskih, radijskih, časomerilskih, gostinskih, predstavniki Mednarodnega olimpijskega komiteja in ostali, vpleteni v izvedbo 14. zimskih olimpijskih iger. Igre so se tako končale 19. februarja 1984 in v teh dneh pred štirimi desetletji so se po svetu vrstili sprejemi za športne junake iger.

Sogovorniki:

Zapiski:

Sarajevo '84 je nov dokumentarni podkast Vala 202. Zelo podrobno se posveča kandidaturi, pripravi, organizaciji in izvedbi zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Poslušajte ga vsak petek do 1. marca ob 10.45.

V drugem delu podkasta Sarajevo '84 govorimo o pripravah in izvedbi največjega športnega tekmovanja, ki ga je kadarkoli gostila naša nekdanja skupna država, o slovenskem sodelovanju, brez katerega bi igre težko speljali na najvišji ravni, o naši radijski ekipi, pa o televizijskem deležu ter o morda največji zvezdi iger, o maskoti Vučku.

Sogovorniki:

Zapiski:

Sarajevo '84 je nov dokumentarni podkast Vala 202. Zelo podrobno se posveča kandidaturi, pripravi, organizaciji in izvedbi zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Poslušajte ga vsak petek do 1. marca ob 10.45.

Med najbolj zaposlenimi z obujanjem spominov na olimpijske igre v Sarajevu je v teh dneh gotovo Bibija Biba Kerla, ki je na domačih igrah nastopala v hitrostnem drsanju. Na drsalkah je sicer prvič stala šele slaba tri leta pred olimpijskim nastopom, vseeno pa je vztrajni Bosanki, ki se je istočasno ukvarjala s štirimi športi, uspelo potem nastopiti tudi na olimpijskih igrah v Calgaryju. V novem tisočletju se je preizkusila še v politiki, bila je poslanka v skupščini Kantona Sarajevo, danes pa se ukvarja s turizmom.

Zapiski:

14. februar je za vedno z zlatimi, če smo natančni s srebrnimi črkami vpisan v slovensko športno zgodovino. 14. februarja 1984 je Jure Franko na olimpijskih igrah v Sarajevu poskrbel za prvo olimpijsko odličje naše takratne skupne države v zgodovini jugoslovanskih nastopov na zimskih igrah. Po dogodku, ki mu je povsem spremenil življenje, je kmalu končal športno pot in poslovne priložnosti iskal v tujini. Zdaj z družino znova živi v Sloveniji, pred dnevi pa je bil tudi v Sarajevu, kjer so po njem poimenovali smučarsko progo na Bjelašnici.

Zapiski:

Potujemo v čas 14. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Bilo je leta 1984. Z Anjo Rupel, ki je prav takrat postala polnoletna in je nekdanjo skupno državo spoznala kot pevka skupine Videosex, preverjamo, kje se je takrat poslušala glasba, in katere skupine so bile na sceni. V mikrofon ujamemo tudi Seja Sexona, vodjo in soustanovitelja sarajevske skupine Zabranjeno pušenje.

Zapiski:

8. februarja 1984 so se v Sarajevu začele 14. zimske olimpijske igre, dogodek, ki je krepko presegal le športno plat. Svet je takrat prišel v Bosno in Hercegovino, Jugoslavijo, ki je bila sicer v veliki gospodarski krizi, olimpijska ideja pa je prevzela domačine in očarala obiskovalce. Slovenski prispevek pri organizaciji je bil zelo velik, da o športnemu, s kolajno Jureta Franka na čelu, sploh ne izgubljamo besed.

V prvi epizodi potujemo v 70. in 80. leta prejšnjega stoletja, ko je vzniknila ideja o sarajevski organizaciji olimpijskih iger. Kakšna je bila takrat gospodarsko-politična situacija v skupni državi, kako je do ideje sploh prišlo, kakšno je bilo Sarajevo takrat, kako so odločitev Bosne in Hercegovine sprejeli Slovenci, ki so bili v Jugoslaviji nosilci zimskih športov, kaj se je takrat poslušalo na radijskih postajah, kakšna je bila moda? 

Sogovorniki:

Zapiski:

Sarajevo '84 je nov dokumentarni podkast Vala 202. Zelo podrobno se posveča kandidaturi, pripravi, organizaciji in izvedbi zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Poslušajte ga vsak petek do 1. marca ob 10.45.

8. februarja 1984 so se v Sarajevu začele 14. zimske olimpijske igre, dogodek, ki je krepko presegal le športno tekmovanje. Svet je takrat prišel v Bosno in Hercegovino, Jugoslavijo, ki je bila sicer v veliki gospodarski krizi, olimpijska ideja pa je prevzela domačine in očarala obiskovalce. Slovenski prispevek pri organizaciji je bil zelo velik, da o športnem, s kolajno Jureta Franka na čelu, sploh ne izgubljamo besed. V oddaji se bomo preselili natanko 40 let v preteklost, na otvoritveno slovesnost, obenem pa odstrli še nekaj odtenkov iger, ki jih še bolj poglobljeno obdelamo v seriji oddaj in podkastov Sarajevo 1984.

Sarajevo '84 je nov dokumentarni podkast Vala 202. Zelo podrobno se posveča kandidaturi, pripravi, organizaciji in izvedbi zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Poslušajte ga vsak petek do 1. marca ob 10.45. 

Zapiski:

Novinarka, televizijska voditeljica, publicistka in pisateljica Katarina Keček se je rodila v Sloveniji. Leta 1991, ko se je njeno življenje nehote in nepričakovano postavilo na glavo, je bila stara devetnajst let. Izbrisali so jo, ji razrezali osebno izkaznico, čez noč je izgubila vse. Več kot pet let je bila brezdomka.

"V knjigi o osamosvojitvi še vedno manjka eno veliko poglavje," je Tatjani Pirc povedala Katarina Keček, ki mora v svoji novi knjigi z naslovom Okupatorjeva hči napisati le še piko na i.

Poslušajte tudi zgodbo generala, ki so ga v Beogradu označili za izdajalca, v Ljubljani pa za predstavnika sovražne vojske. "Bila sva brez stanovanja, brez denarja, nič nisva imela. Bila sva med nebom in zemljo," pripoveduje Ciril Zabret.

"Dolgo sem živel pod hudimi pritiski, a nisem popustil," pripoveduje 88-letni Ciril Zabret, upokojeni generalmajor jugoslovanske armade, ki se je v času razpada Jugoslavije, predvsem pa med napadom jugoslovanske vojske na Slovenijo, znašel med dvema ognjema. Ker je glasno izražal svoje mnenje, da se vojska ne sme vpletati v politične razprtije, si je s tem nakopal zamero srbskih politikov in agresivnega dela jugoslovanske vojske.

Začeli so ga premeščati na nižje položaje, okrog marca 1991 pa je dokončno padel v nemilost. Ko je 27. junija 1991 jugoslovanska vojska napadla Slovenijo, si je dejal: "Ciril, niti trenutka več v tej vojski!" Zabret je takoj napisal odstopno izjavo in zahtevo za upokojitev, ki ju je poslal poveljniku Konradu Kolšku. Ko je Zabret slišal grožnje, da namerava armada Slovenijo zravnati z zemljo, je poveljstvu 5. vojaškega območja in vodstvu armade začel sporočati svojo zahtevo, naj prekinejo vojaško operacijo v Sloveniji. V Zagrebu je naredil, kar je bilo v njegovi moči, potem pa sta z ženo prebegnila v Slovenijo. "Bila sva brez stanovanja, brez denarja, nič nisva imela. Bila sva med nebom in zemljo," pripoveduje Ciril Zabret, ki so ga v Beogradu označili za izdajalca, v Ljubljani pa za predstavnika sovražne vojske.

Poslušajte tudi zgodbo novinarke, televizijske voditeljice, publicistke in pisateljice, ki se ji je leta 1991 njeno življenje nehote in nepričakovano postavilo na glavo. Izbrisali so jo, ji razrezali osebno izkaznico, čez noč je izgubila vse. Katarina Keček je bila več kot pet let brezdomka.

Novi val je predstavljal pomembno glasbeno in kulturno gibanje v nekdanji Jugoslaviji. Zagreb je bil eno izmed središč za mnoge kultnih osemdesetih, ki imajo še vedno veliko oboževalcev tudi v Sloveniji. Kakšni so okruški nekoč napredne scene v hrvaški prestolnici in zakaj so jo pospravili tudi v muzej?

Sogovorniki:

Slovenska akademija znanosti in umetnosti, naša najvišja znanstvena in umetnostna ustanova, je nastala 12. novembra 1938. Ob tem visokem jubileju, 85-letnici, se s sogovorniki pogovarjamo o akademiji, akademikih in akademikinjah ter izzivih, ki jih prednje postavljata družba in čas.

Sogovorniki:

akad. zasl. prof. dr. Alenka Šelih, doktorica znanosti, zaslužna profesorica za kazensko pravo in kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani,

akad. prof. dr. Jožef Muhovič, akademski slikar, doktor filozofskih znanosti, redni profesor za likovno teorijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani,

Petra Vide Ogrin, vodja Biblioteke SAZU, ki je največja specialna knjižnica na področju znanosti v Sloveniji, v kateri je več kot pol milijona enot gradiva.

Zapiski:

Slovenska akademija znanosti in umetnosti, naša najvišja znanstvena in umetnostna ustanova, je nastala 12. novembra 1938. Ob tem visokem jubileju, 85-letnici, se s sogovorniki pogovarjamo o akademiji, akademikih in akademikinjah ter izzivih, ki jih prednje postavljata družba in čas.

Sogovornika:

Zapiski:

Rokodelske spretnosti in znanje, ki ga premorejo mojstrice in mojstri tradicionalnih slovenskih obrti niso le bogata zakladnica kulturne dediščine, so tudi neizmeren vir navdiha, ki ob pospešeni masovni proizvodnji ohranjajo neskončen trenutek ustvarjalnosti. Boris Žgajnar je obiskal skodlarja, mojstra izdelovanja lesene kritine pod Veliko planino.

Sogovornik:

V 2. delu serije o Dunaju vabljeni v staro kavarno na klepet z Evelyn Hrabalek, ki se je v avstrijsko prestolnico preselila leta 1972. Takrat se ji je zdel Dunaj dolgočasen in konzervativen, danes ga dojema kot mladostnega in raznolikega. Delala je kot šolska psihologinja, zdaj uživa v pokoju, veliko se rekreira.

Evelyn Hrabalek še vedno živi v hiši iz javne stanovanjske sheme, ki je eden izmed razlogov, zakaj lestvice kakovosti življenja postavljajo Dunaj na prvo mesto na svetu. Kakšne praktične izkušnje življenja v avstrijski prestolnici pa se še skrivajo za statistikami? Je res vse idealno?

Nadaljujemo z drugo v seriji oddaj o rokodelcih, rokodelskih spretnostih in o fenomenih, ki danes komajda še obstajajo in s konkretno hitrostjo tudi že izginjajo. Znanje, ki ga premorejo mojstrice in mojstri tradicionalnih slovenskih obrti ni le bogata zakladnica kulturne dediščine, je tudi neizmeren vir navdiha, ki ob pospešeni masovni proizvodnji ohranja neskončen trenutek ustvarjalnosti.

Tokrat smo obiskali delavnico kovaškega mojstra v Logu nad Škofjo Loko, ki je med drugim opisal in z nami delil tudi tradicionalen postopek izdelave kovanega orodja.

V zaključku serije o Narodni in univerzitetni knjižnici Andreja Kozjek, ki v NUK vodi oddelek za zaščito in restavriranje, pripoveduje o reševanju pacientov, ki jih dobijo v svoje delavnice. Njen oddelek je vpet v številne delovne procese v knjižnici, sodeluje tudi pri nastajanju razstav, ki jih pripravljajo v NUK. V Plečnikovi palači je trenutno na ogled razstava Slovenci in cesarska cenzura od Jožefa II. do prve svetovne vojne, dr. Marijan Dovič (ZRC SAZU), glavni avtor razstave, pa pove tudi to, zakaj raziskovalci radi razstavljajo v NUK. Žiga Cerkvenik, vodja službe za prireditve in promocijo NUK, opisuje bogato in burno zgodovino Narodne in univerzitetne knjižnice, njeno razvejano dejavnost in poslanstvo: "Knjižnico vedno gradijo ljudje. Vse, kar je povezano s pridobivanjem znanja, sloni na pridnih, vestnih, marljivih in odgovornih ljudeh." Tako je bilo nekdaj, tako je danes in tako bo tudi jutri.

Avtorica serije NUK – svetišče znanja je Tatjana Pirc.

Sogovorniki:

Zapiski:

Kaj v Narodni in univerzitetni knjižnici hranita zbirka drobnega tiska in sive literature ter zbirka slikovnega gradiva? Prva ima več kot pol milijona enot gradiva, druga dobrih 100 tisoč enot.

Tatjana Pirc v seriji pogovorov predstavlja Narodno in univerzitetno knjižnico, ki bo naslednje leto slavila 250. obletnico.

Sogovornice:

Zapiski:

Ali veste, da v Plečnikovi palači, v kateri domuje Narodna in univerzitetna knjižnica, živi čukec Nukec in da je Triglav visok 1399 pariških šestkratnih čevljev nad ljubljanskim horizontom? Skupaj odpremo težka vrata Plečnikove mojstrovine, ki simbolizirajo naporno pot do znanja.

Tatjana Pirc v seriji pogovorov predstavlja Narodno in univerzitetno knjižnico, ki bo naslednje leto slavila 250. obletnico.

Sogovornici:

Zapiski:

Rokopisna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice hrani obsežne arhive slovenskih kulturnih ustvarjalcev, srednjeveški fond, ki obsega več kot 120 enot, gradivo novoveških rokopisov, ki ga sestavljajo rokopisi iz obdobja humanizma, renesanse in baroka ter rokopisi slovenskega ljudskega slovstva. Najstarejši rokopis v tej zbirki je star že okrog 1200 let. Skrbnik rokopisne zbirke je Marijan Rupert.

Tatjana Pirc v seriji pogovorov predstavlja Narodno in univerzitetno knjižnico, ki bo naslednje leto slavila 250. obletnico.

Zapiski:

Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) hrani temeljno zbirko pisne dediščine slovenskega naroda. Ta vključuje vsa dela, ki so bila založena ali natisnjena v Sloveniji, se nanašajo na Slovenijo, so napisana v slovenskem jeziku oziroma so jih napisali slovenski avtorji. Zbirka slovenike ima status kulturnega spomenika, njena hramba pa je osrednja naloga nacionalne knjižnice, ki pridobiva nacionalno pomembno gradivo, kot univerzitetna knjižnica pa tudi znanstveno in študijsko literaturo. V drugi epizodi serije NUK – svetišče znanja Tatjana Pirc predstavlja knjižnične zbirke naše osrednje in največje knjižnice. Njen gost je Matjaž Lulik.

Tatjana Pirc v seriji pogovorov predstavlja Narodno in univerzitetno knjižnico, ki bo naslednje leto slavila 250. obletnico.

Zapiski:

Irena Sešek, ki v Narodni in univerzitetni knjižnici vodi oddelek za pridobivanje gradiva, je izjemna strokovnjakinja na področju knjižničarstva. V pogovoru pripoveduje o poslanstvu NUK, njenih nalogah, zgodovini, pravilih, zakonodaji, predvsem pa o zbiranju gradiva in skrbi za našo pisno dediščino. Zbiranje obveznih izvodov publikacij se je pri nas začelo že daljnega leta 1807, ko so morali tiskarji in knjigotržci licejski knjižnici, predhodnici NUK, poslati po en izvod vsakega dela, ki je bilo natisnjeno na Kranjskem.

Tatjana Pirc v seriji pogovorov predstavlja Narodno in univerzitetno knjižnico, ki bo naslednje leto slavila 250. obletnico.

Zapiski:

"Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva."

Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva?

Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi.

Dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

V zadnjem delu serije Zdravstvo 3.0 povzemamo mnenja, predloge in vprašanja petih zdravnic in zdravnikov, s katerimi smo se pogovarjali o zdravju, zdravljenju in zdravstvu. Tatjana Pirc je odgovore in komentarje vztrajno iskala pri predsedniku vlade Robertu Golobu, ki začasno vodi tudi ministrstvo za zdravje.

Zapiski:

Zdravstvo 3.0: Kirurg potrebuje razum, srce in roko;

Zdravstvo 3.0: Vsi umremo, a o smrti se ne govori;

Zdravstvo 3.0: Sprašujte, dokler ne dobite odgovora;

Zdravstvo 3.0: Najlažje je napisati recept ali napotnico;

Zdravstvo 3.0: Tudi podeželski otroci imajo pravico do lepega nasmeha;

Ob 30-letnici Avtonomnega kulturnega centra Metelkova se akterji spominjajo zasedbe, razpravljajo o evoluciji, sedanjosti in prihodnosti območja, ki je močno zaznamovalo in spremenilo sodobno slovensko kulturo.

V 1. epizodi serije Miha Zadnikar osmišlja ozadje zasedbe, natančno opiše najlepše jutro na Metelkovi, omeni kako je v nekdanji vojašnici prvič videl mobitele in windowse, izpostavi ključne prelomnice, analizira vlogo avtonomne cone v širši družbi, (samo)kritično izpostavi tudi nekatere bolečine.

Dr. Sanda Lah Kravanja je specialistka zobne in čeljustne ortopedije, ki ima v Bovcu zasebni dentalni center, v njem pa delujejo tudi tri ordinacije s koncesijo, zobna in specialistični ortodontski ordinaciji v Bovcu in Tolminu.

V Posočje je prišla pred tridesetimi leti, začela kot šolska zobozdravnica, potem pa se je odločila, da izstopi iz javnega zdravstva. Odprla je zasebno samoplačniško zobno ordinacijo, doživela marsikaj, tudi rušilni potres v Posočju, ki je poškodoval njihovo hišo in ordinacijo. Vedno je sledila novostim, se izobraževala in uspešno končala specializacijo. Takrat se je tri leta skoraj vsak dan iz Bovca vozila v Ljubljano in nazaj, kar ni mačji kašelj.

Sanda Lah Kravanja je tudi predsednica Slovenskega ortodontskega društva, ki dejavno sodeluje pri iskanju rešitev za skrajševanje nedopustno dolgih čakalnih dob v ortodontiji.

V seriji Zdravstvo 3.0 se Tatjana Pirc z zdravnicami in zdravniki pogovarja o zdravju, zdravljenju in zdravstvu.

Zapiski:

Zdravstvo 3.0: Kirurg potrebuje razum, srce in roko;

Zdravstvo 3.0: Vsi umremo, a o smrti se ne govori;

Zdravstvo 3.0: Sprašujte, dokler ne dobite odgovora;

Zdravstvo 3.0: Najlažje je napisati recept ali napotnico;

Zdravstvo 3.0: Zdravstvo 3.0: Se vam zdi, da je politična volja zdravstvo izboljšati, preden se zruši?

Dr. Jaka Strel je specialist družinske medicine iz zasebne ambulante v Žireh. V pogovoru pripoveduje o delu v ambulanti in na terenu, o odnosih s pacienti, povezanosti ambulante z lokalno skupnostjo, pa tudi o tem, kako in zakaj spodbujajo ljudi k bolj zdravemu življenju, kar je eden izmed razlogov, da je v njihovi ambulanti zaposlena kineziologinja. Doktor Strel pojasni, zakaj pravi, da je najlažje napisati recept ali napotnico, oceni delovanje našega zdravstvenega sistema, razmišlja o tem, kako bi se morali lotiti težav zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov, na koncu pa odgovori tudi na vprašanje, kako si predstavlja slovensko zdravstvo po letu 2030.

V seriji Zdravstvo 3.0 se Tatjana Pirc z zdravnicami in zdravniki pogovarja o zdravju, zdravljenju in zdravstvu.

Zapiski:

Zdravstvo 3.0: Kirurg potrebuje razum, srce in roko;

Zdravstvo 3.0: Vsi umremo, a o smrti se ne govori;

Zdravstvo 3.0: Sprašujte, dokler ne dobite odgovora;

Zdravstvo 3.0: Tudi podeželski otroci imajo pravico do lepega nasmeha;

Zdravstvo 3.0: Se vam zdi, da je politična volja zdravstvo izboljšati, preden se zruši?

Gostja serije Zdravstvo 3.0 je anesteziologinja Anita Mrvar Brečko z UKC Ljubljana. Pripoveduje o delu na urgenci, reševanju življenj in skrbi za najtežje bolnike in poškodovance, opisuje helikopterske prevoze pacientov, govori tudi o specialističnih izpitih, "s katerimi mladi zdravniki postanejo pravi zdravniki". Nad študenti medicine in novo generacijo zdravnic in zdravnikov je navdušena, zato je ne skrbi za prihodnost. Predava, raziskuje, piše članke, nenehno izpopolnjuje svoje znanje, pogosto razmišlja in razpravlja, kako bi bilo mogoče izboljšati onemogel slovenski zdravstveni sistem. Pacientom in njihovim svojcem svetuje, naj zdravstveno osebje sprašujejo, dokler ne dobijo odgovora. Dr. Anita Mrvar Brečko je res predana svojemu delu. Takole pravi: "Biti zdravnik ni poklic, ampak način življenja."

V seriji Zdravstvo 3.0 se Tatjana Pirc z zdravnicami in zdravniki pogovarja o zdravju, zdravljenju in zdravstvu.

Zapiski:

Zdravstvo 3.0: Kirurg potrebuje razum, srce in roko;

Zdravstvo 3.0: Vsi umremo, a o smrti se ne govori;

Zdravstvo 3.0: Najlažje je napisati recept ali napotnico;

Zdravstvo 3.0: Tudi podeželski otroci imajo pravico do lepega nasmeha;

Zdravstvo 3.0: Se vam zdi, da je politična volja zdravstvo izboljšati, preden se zruši?

Dr. Alenka Strdin Košir, specialistka interne in intenzivne medicine, ki vodi enoto za intenzivno infektologijo UKC Maribor, se pri svojem delu nenehno giblje med življenjem in smrtjo. Tudi zanjo velja, da je eden izmed stebrov, ki majavo zdravstveno stavbo držijo pokonci. V intervjuju pripoveduje o tem, kako je potekalo delo v covid intenzivni enoti, ki jo je vodila med epidemijo, o krizi zdravstva, mladih zdravnikih; opaža, da je smrt v družbi (in celo v zdravstvu!) postala tabu, da se o tem premalo pogovarjamo; pojasni, zakaj pogosto odpotuje v Ugando; razloži, zakaj so bolnišnične okužbe tako velik problem; odgovori pa tudi na vprašanje, kakšno bo slovensko zdravstvo leta 2030. V seriji Zdravstvo 3.0 se Tatjana Pirc z zdravnicami in zdravniki pogovarja o zdravju, zdravljenju in zdravstvu. Vsak torek ob 12.00 na Valu 202 in v epizodah podkasta Zgodbe.

Zapiski:

Zdravstvo 3.0: Kirurg potrebuje razum, srce in roko;

Zdravstvo 3.0: Sprašujte, dokler ne dobite odgovora;

Zdravstvo 3.0: Najlažje je napisati recept ali napotnico;

Zdravstvo 3.0: Tudi podeželski otroci imajo pravico do lepega nasmeha;

Zdravstvo 3.0: Se vam zdi, da je politična volja zdravstvo izboljšati, preden se zruši?

Prof. dr. Matej Cimerman, specialist splošne kirurgije in travmatologije, predstojnik Kliničnega oddelka za travmatologijo UKC Ljubljana, pravi, da se moramo, ko rešujemo naše zdravstvo, odločiti tudi, kaj bomo naredili z vrhunsko medicino. V seriji Zdravstvo 3.0 se Tatjana Pirc z zdravnicami in zdravniki pogovarja o zdravju, zdravljenju in zdravstvu.

Zapiski:

Zdravstvo 3.0: Vsi umremo, a o smrti se ne govori;

Zdravstvo 3.0: Sprašujte, dokler ne dobite odgovora;

Zdravstvo 3.0: Najlažje je napisati recept ali napotnico;

Zdravstvo 3.0: Tudi podeželski otroci imajo pravico do lepega nasmeha;

Zdravstvo 3.0: Se vam zdi, da je politična volja zdravstvo izboljšati, preden se zruši?

Ni samo igralec, ampak tudi pevec v skupini The Blues Brothers. Poleg tega je pisatelj in producent. Verjetno je najbolj znan po vlogah v serijah Jimova družina (According to Jim), Saturday Night Live in Twin Peaks ter po filmih, kot je na primer K-9.

Pridružil se je tudi skupini The Blues Brothers. Sicer pa je zdaj tudi kmet. V Oregonu goji konopljo. Jim Belushi.

Intervju lahko tudi preberete.

Manj kot tri minute je trajalo, da je v dober kilometer oddaljeno sosesko dron po zraku dostavil (nepolito) kavo, rogljičke in sladoled. Irsko zagonsko podjetje Manna Aero v predmestju Dublina poskusno že dostavlja hrano z naprednimi droni, prepričani so, da bo to kmalu postala povsem običajna praksa. Bo res? Kako? Kakšne so regulacije in potencialne nevarnosti? Je takšen poslovni model sploh vzdržen? Na Irskem je preverjal Luka Hvalc.

Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Na Valu 202 smo ob dnevu Evrope poiskali nekaj svetlih zgledov različnih mest, ki si vsaka na svoj način prizadevajo za to, da bi postala mesto prihodnosti. V zvočnih razglednicah naših dopisnikov in gostov nekaterih naših oddaj, ki živijo v tujini, spoznavamo nekatere zanimive prakse, katerih poglavitni cilj je trajnostni razvoj družbe.

Razglednice so poslali:

Poslušajte tudi: 

Tovarne ribjih konzerv so zaposlovale predvsem ženske. Čeprav je bilo to v družbi necenjeno delo, težko in umazano z groznimi delovnimi razmerami, pa je bilo to delo tudi tisto, ki je spremenilo vlogo žensk v družbi. Ženska namreč v roke dobi plačo, stalni prihodek, kar v krajih, kjer živijo od ribolova, od zemlje, ni mala stvar.

"Nekoč mi je sin rekel: Mama, po ribah smrdiš! Jaz pa sem mu rekla: Jaz smrdim, denar pa ne smrdi!" Tako se je dela v tovarni ribjih konzerv spomnila ena od delavk v nekdanji tovarni Plavica na Cresu. Danes je v prostorih tovarne lokal, ki ohranja spomin na nekdanjo tovarno. A creška predelovalnica rib je bila le ena od številnih, ki so delovale ob vzhodni jadranski obali. Samo do prve svetovne vojne jih je bilo zgrajenih 28, pozneje je število tovarn ribjih konzerv naraslo na več kot 50.

Zgodovino tovarn ribjih konzerv, in to, kako so vplivale na družbo, že nekaj let raziskuje kulturologinja, doktorica Iva Kosmos, raziskovalko na Inštitutu za kulturne in spominske študije na ZRC SAZU, ki je tudi ena od soavtoric prispevkov v knjigi Zgodbe iz konzerve o zgodovini predelave in konzerviranju rib na severovzhodnem Jadranu.

Foto: Iz knjige Zgodbe iz konzerve

Naravovarstvenica, botaničarka in intelektualka, ki je bila aktivno vpeta v številna družbena gibanja svojega časa. Pokončna Korošica, ki je med drugim preživela koncentracijsko taborišče, je napisala prvi slovenski določevalni ključ za določanje flore Slovenije in postala naša prva poklicna varuhinja narave. Če se danes navdušujemo nad Greto Thunberg, smo Slovenci svojo prvo okoljsko aktivistko pravzaprav že imeli.

Sogovorniki

Zapiski

Velike Slovenke, 1. del: Josipina Urbančič Turnograjska;

Velike Slovenke, 2. del: Kristina Gorišek Novaković;

Velike Slovenke, 3. del: Nada Lampret Souvan;

Velike Slovenke, 4. del: Marica Nadlišek Bartol.

Četrta v vrsti Velikih Slovenk stoji ženska, ki je tlakovala pot vsem našim sodelavkam novinarkam, dopisnicam in urednicam. Marico Nadlišek Bartol viri opisujejo kot odločno, predano in neomajno intelektualko in točno tako je prva slovenska urednica predstavljena v tokratnem potretu. V okviru časopisa je spodbujala tudi kritično delo drugih pisateljic, prevajalk in intelektualk, ter jih nacionalno in feministično osveščala.

Sogovornice

Zapiski

Velike Slovenke, 1. del: Josipina Urbančič Turnograjska;

Velike Slovenke, 2. del: Kristina Gorišek Novaković;

Velike Slovenke, 3. del: Nada Lampret Souvan;

Velike Slovenke, 5. del: Angela Piskernik.

V tretji epizodi Velikih Slovenk predstavljamo zgodbo Nade Lampret Souvan, ki je tlakovala pot ženskemu tekmovalnemu plavanju, dosegala državne rekorde in celo premagala za tisti čas – govorimo o tridesetih letih prejšnjega stoletja – nepremagljive splitske plavalke.

Po končanem plavanju pa je pionirstvo zasledovala še na modnem terenu – bila je ena prvih modnih oblikovalk na Slovenskem. Izjemno izobražena, razgledana ženska, študirala je v tujini, govorila je tri tuje jezike, bila je zelo spoštovana sodelavka in izjemno kreativna kostumografinja – k sodelovanju so jo vabili veliki režiserji, oblekla je tudi velikega italijanskega igralca Marcella Mastoriannija. Šivala je v nočnem času, včasih so ji pri delu pomagali tudi otroci, med njimi hčerka Nina Souvan, ki se je spominja v radijskem portretu.

Gosti:

- Nina Souvan, hčerka

- dr. Borut Batagelj, zgodovinar 

- Matjaž Mastnak, Arboretum Volčji Potok

Zapiski

Velike Slovenke, 1. del: Josipina Urbančič Turnograjska;

Velike Slovenke, 2. del: Kristina Gorišek Novaković;

Velike Slovenke, 4. del: Marica Nadlišek Bartol;

Velike Slovenke, 5. del: Angela Piskernik. 

V drugem delu serije o pozabljenih slovenskih pionirkah o prvi slovenski pilotki Kristini Gorišek Novaković. Kot prva ženska v Jugoslaviji in na Balkanu je prvič samostojno poletela 9. novembra 1932 na letalu fizir FN.

Domačini so jo poznali kot Brezovško Tinco. Od nekdaj jo je vleklo po svetu in v nebo. Znala je nemško in delno francosko. To znanje ji je odprlo vrata v svet. Leta 1930 je zasledila oglas Društva rezervnih oficirjev. Iskali so ženske, ki želijo postati letalke. Po uspešno opravljenem zdravniškem pregledu se je izkazala tudi na poskusnem letu. Sodelovala je pri številnih letalskih mitingih po Jugoslaviji. Leta 1933 se je celo udeležila odprtja ljubljanskega letališča.

Sogovornice

Zapiski

Zvone Lavrič: e-sticna;

Velike Slovenke, 1. del: Josipina Urbančič Turnograjska;

Velike Slovenke, 3. del: Nada Lampret Souvan;

Velike Slovenke, 4. del: Marica Nadlišek Bartol;

Velike Slovenke, 5. del: Angela Piskernik.

V prvem delu serije o pozabljenih slovenskih pionirkah o prvi slovenski pisateljici, pesnici in skladateljici. Kot mlado dekle je vstopila v izrazito moški literarni prostor.

Pisala je povesti, ki so bile med ljudmi dobro sprejete, doživela pa je tudi kritiko, kot so bile na primer besede Janeza Trdine, da naj bo ženska pred pečjo ali pri zibeli, ne pa pri peresu, za katere mu je bilo pozneje žal. V svojem kratkem življenju, umrla je stara še ne 21 let, je napisala 38 povesti. Rodbina Urbančič sega vse od Preddvora do Hollywooda. Ob letošnji 190. obletnici rojstva Josipine Urbančič Turnograjske so prenovili njeno spominsko sobo na gradu Turn pri Preddvoru, v grajskem parku pa v njen spomin stoji obelisk na katerem so zapisane njene besede: "Zmeraj krasna si narava". 

Sogovornica

Zapiski

knjiga Moč vesti;

Kulturno društvo Josipine Turnograjske;

Velike Slovenke, 2. del: Kristina Gorišek Novaković;

Velike Slovenke, 3. del: Nada Lampret Souvan;

Velike Slovenke, 4. del: Marica Nadlišek Bartol;

Velike Slovenke, 5. del: Angela Piskernik. 

Elektrika je v našem času nepogrešljiva in seveda danes ne pozivamo k njeni neuporabi, ampak poskušamo predstaviti bolj pametne načine uporabe energije, ki nas lahko na koncu mesecu nagradijo s kakšnim evrom prihranka. Kako zračiti prostore, kdaj prižgati pomivalni stroj, kaj narediti s sušilcem za lase?

Sogovornika:

Jure Čižman, Inštitut Jožef Stefan;

Zapiski

Varčnica, 1. del: Sopotnikovanje;

Varčnica, 2. del: Sara Zambotti, dvojec akcije M’Illumino di meno;

Varčnica, 3. del: Bolje trgovina z rabljenimi oblačili kot tista s hitro modo;

Varčnica, 4. del: Prihranimo s hrano.

Velik del varčevanja predstavlja tudi naš odnos do hrane. Kaj kupimo, kaj skuhamo in kaj zavržemo? Je krompirjev olupek res za v smeti? Kaj pa kis vložnin? Bi lahko pripravili kaj okusnega iz zelenega dela korenja? Za nekoga bo to odkrivanje tople vode, nekomu pa morda razširi perspektivo dojemanja hrane.

Sogovornici:

Zapiski

Varčnica, 1. del: Sopotnikovanje;

Varčnica, 2. del: Sara Zambotti, dvojec akcije M’Illumino di meno;

Varčnicam, 3. del: Bolje trgovina z rabljenimi oblačili kot tista s hitro modo;

V zadnjih petnajstih letih se je proizvodnja oblačil skoraj podvojila. Tekstilna industrija pa je takoj za naftno druga največja onesnaževalka okolja na svetu. Slovenija je po količini zavrženega tekstila nad evropskim povprečjem.⁠ Danes Slovenci kupimo 60 odstotkov več oblačil, kot smo jih pred petnajstimi leti in skoraj tretjino oblačil, ki jih imamo v omari, nikoli ne oblečemo. Po podatkih raziskave Obleka naredi človeka, ki so jo izvedli Ekologi brez meja v sodelovanju z društvom Focus in Pravično trgovino 3MUHE Slovenija, smo leta 2019 zavrgli 25.079 ton oblačil, oziroma 12,3 kg na prebivalca. Zato – preden oblačilo zavržemo – pomislimo tudi na druge načine, s katerimi mu lahko podaljšamo uporabo.

Zapiski

Varčnica, 1. del: Sopotnikovanje;

Varčnica, 2. del: Sara Zambotti, dvojec akcije M’Illumino di meno;

Na italijanskem drugem programu javnega radia RAI 2 poslušalce že devetnajsto leto spodbujajo in opominjajo o podnebnih spremembah in malih rešitvah, ki se jih lahko gremo sami, da prispevamo k izboljšanju ozračja. Letos smo se akciji pridružili tudi na Valu 202. Maja Stepančič pa se pogovarja s Saro Zambotti, eno od voditeljic oddaje Caterpillar na italijanskem drugem programu javnega radia, kjer so tudi zasnovali akcijo, ki v Italiji dosega nacionalno razsežnost.

Zapiski

Varčnica, 1. del: Sopotnikovanje;

16. februar je dan začetka veljave Kjotskega protokola, mednarodnega sporazuma, ki ga je podpisalo 192 držav sveta. Te so se s podpisom zavezale zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. Protokol je začel veljati 16. februarja 2005 in ravno na tisti dan so v Italiji zagnali kampanjo M’Illumino di meno oziroma Varčujem z energijo. Na italijanskem drugem programu javnega radia RAI 2 tako že devetnajsto leto poslušalce spodbujajo in opominjajo na podnebne spremembe in majhne rešitve, ki jih lahko uvajamo sami, da prispevamo k izboljšanju ozračja. Primer dobre prakse je tudi sopotnikovanje. Na ta način že osem let ljudi na poti v službo pobira Iztok. Kaj so prednosti takega načina prevoza?

Marko Gregorčič in Joseph Nzobandora sta v javnosti znana kot Murat & Jose. Ljubljanski hip-hop dvojec velja za slovensko rapersko klasiko. Njuna kariera je še posebej zaznamovana z albumom "V besedi je moč", ki je izšel pred 20 leti, na plošči je tudi ponarodela “Od ljudi za ljudi.” Kakšna je moč besede 20 let kasneje, kako smo s strpnostjo in kaj gre danes od ljudi za ljudi?

Le kdo ne pozna kultne serije knjig in filmov o čarovniških dogodivščinah Harryja Potterja. Z njimi so in še vedno odraščajo generacije bralcev in gledalcev. Leta 2022 je minilo 25 let od izida prve knjige Kamen modrosti, še leto prej pa 20 let odkar je v kinematografe prišel prvi film. Leta 2021 so tako posneli tudi film o povratku glavnih junakov na Bradavičarko.

Ob tej priložnosti smo se odločili, da se za nekaj minut podamo v čudoviti čarovniški svet, kamor se ljubitelji Harryja Potterja tako radi vračamo. S svojimi zgodbami, razmisleki in spomini, povezanimi s Harryjem Potterjem, se v podkastu oglasimo Alenka Veler, urednica mladinskega leposlovja pri Mladinski knjigi, Martina Peštaj, urednica Otroškega in mladinskega programa na Televiziji Slovenija in Tina Šoln, novinarka na Valu 202.

Novice iz čarovniškega sveta so objavljene na spletni platformi Wizarding World. 

Foto: Unsplash

Od nekdaj se rada sprehaja po vrtovih, travnikih in gozdovih svoje domišljije. Elza Budau, umetnica, ki slika z besedami, pisateljica, pesnica, avtorica besedil nepozabnih slovenskih popevk in novinarka, ki je na Radiu Slovenija ustvarjala izjemne oddaje. Ko gledamo nazaj, vidimo, da je bila Elza vedno naprej.

Brskamo po radijskem arhivu: 4. november 2001, oddaja Elzine hrustljave misli, naslov: LEPO JE BITI GOSTITELJ.

Od nekdaj se rada sprehaja po vrtovih, travnikih in gozdovih svoje domišljije. Elza Budau, umetnica, ki slika z besedami, pisateljica, pesnica, avtorica besedil nepozabnih slovenskih popevk in novinarka, ki je na Radiu Slovenija ustvarjala izjemne oddaje. Ko gledamo nazaj, vidimo, da je bila Elza vedno naprej.

Brskamo po radijskem arhivu: 18. december 1990, oddaja Kulinarični utrinki, naslov: POTIČNE PRAVLJICE.

Od nekdaj se rada sprehaja po vrtovih, travnikih in gozdovih svoje domišljije. Elza Budau, umetnica, ki slika z besedami, pisateljica, pesnica, avtorica besedil nepozabnih slovenskih popevk in novinarka, ki je na Radiu Slovenija ustvarjala izjemne oddaje. Ko gledamo nazaj, vidimo, da je bila Elza vedno naprej.

Brskamo po radijskem arhivu: 8. december 2001, oddaja Večerni utrinek, naslov: DAMA S KLAVIRJEM. Sogovornica Elze Budau je bila pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak.

Od nekdaj se rada sprehaja po vrtovih, travnikih in gozdovih svoje domišljije. Elza Budau, umetnica, ki slika z besedami, pisateljica, pesnica, avtorica besedil nepozabnih slovenskih popevk in novinarka, ki je na Radiu Slovenija ustvarjala izjemne oddaje. Ko gledamo nazaj, vidimo, da je bila Elza vedno naprej.

Brskamo po radijskem arhivu: 17. avgust 1996, oddaja Večerni utrinek, naslov: NEAPELJSKO RUMENO POPOLDNE. Sogovornik Elze Budau je bil slikar Rudi Španzl.

Od nekdaj se rada sprehaja po vrtovih, travnikih in gozdovih svoje domišljije. Elza Budau, umetnica, ki slika z besedami, pisateljica, pesnica, avtorica besedil nepozabnih slovenskih popevk in novinarka, ki je na Radiu Slovenija ustvarjala izjemne oddaje. Ko gledamo nazaj, vidimo, da je bila Elza vedno naprej.

Brskamo po radijskem arhivu: 29. julij 2006, oddaja Večerni utrinek, naslov: MLIN NA RADOVEDNOST. Sogovornica Elze Budau je bila Bernarda Jeklin, novinarka, legendarna urednica Jane, prva dama slovenskega rumenega tiska.

Od nekdaj se rada sprehaja po vrtovih, travnikih in gozdovih svoje domišljije. Elza Budau, umetnica, ki slika z besedami, pisateljica, pesnica, avtorica besedil nepozabnih slovenskih popevk in novinarka, ki je na Radiu Slovenija ustvarjala izjemne oddaje. Ko gledamo nazaj, vidimo, da je bila Elza vedno naprej.

Brskamo po radijskem arhivu: 25. november 1995, oddaja Večerni utrinek, naslov: REXOV ROJSTNI DAN. Sogovornik Elze Budau je bil Niko Kralj, univerzitetni profesor, arhitekt, utemeljitelj slovenskega industrijskega oblikovanja. Najbolj znan je njegov stol Rex.

Od nekdaj se rada sprehaja po vrtovih, travnikih in gozdovih svoje domišljije. Elza Budau, umetnica, ki slika z besedami, pisateljica, pesnica, avtorica besedil nepozabnih slovenskih popevk in novinarka, ki je na Radiu Slovenija ustvarjala izjemne oddaje. Ko gledamo nazaj, vidimo, da je bila Elza vedno naprej.

Brskamo po radijskem arhivu: 8. november 1997, oddaja Večerni utrinek, naslov: TRENUTKI. Sogovornik Elze Budau je bil Jože Privšek, skladatelj, dirigent, aranžer, jazzovski pianist in dolgoletni vodja Big Banda RTV Slovenija.

Pobudnik za spremembe moraš biti ti sam.

Tokratni gost rubrike Avtonom je Matic Primc. Aktivist Iniciative Mestni zbor, ki predstavlja samoorganizirane četrtne in krajevne skupnosti Maribora; tudi predsednik Organizacije za participatorno družbo in tisti svetovalec, ki je zaslužen, da slovenske občine vedno pogosteje uvajajo participatorni proračun. Aktiven je v številnih kolektivih, saj je spoznal, da se stvari same od sebe ne bodo spremenile na boljše.

V četrti epizodi radijske nanizanke o nestrpnosti za strpnost se Tatjana Pirc z gosti pogovarja o izražanju verske nestrpnosti, o tem, kaj jo povzroča, kdo jo podžiga in zlorablja, ter kako jo občutijo vernice in verniki.

V Sloveniji je 57 cerkva in verskih skupnosti, samo letos so bile v register vpisane tri nove verske skupnosti. Čeprav živimo v večreligijski družbi, je verska nestrpnost še vedno in vse bolj prisotna v njej. Kako se ta nestrpnost izraža, kaj jo povzroča, kdo jo podžiga in zlorablja, kako jo občutijo vernice in verniki, o tem se s sogovornico in sogovorniki pogovarja Tatjana Pirc, avtorica radijske serije Živi in pusti živeti.

Gosti oddaje:

Faila Pašić, aktivistka, humanitarna delavka s številnimi priznanji, tudi mednarodnimi, muslimanka, ki zaradi svojega verskega prepričanja doživlja napade in diskriminacijo: "Potisnjen si na rob družbe, sam pa se zavedaš svoje moči in svojega znanja. Družba te želi prepričati, da je s teboj nekaj narobe. Z mano ni bilo nikoli nič narobe, nikogar ne ogrožam, zaradi mene nihče ne trpi."

prof. dr. Aleš Črnič, sociolog religije, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani: "Razlike nas bogatijo. Strpnost in aktivno sobivanje sta recept za večjo vitalnost in uspešnost družb."

doc. dr. Sebastijan Valentan, predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani, sodnik na cerkvenem sodišču v Mariboru, duhovnik, pravnik, pesnik in prevajalec: "Ko sem bil kaplan v eni izmed slovenskih župnij, je k meni v cerkev prišla muslimanka. Zavedala se je, da ne more iti k spovedi, povedala mi je, da si želi pogovor. Vedno sem iskal trenutke sožitja, razumevanja in dialoga."

Sead Karišik, imam v Kranju, predstavnik Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji: "Zelo je pomembno, da vodilni ljudje v družbi in tudi v naši verski skupnosti govorijo o medsebojnem razumevanju in strpnosti. Dialog, dialog, dialog in medsebojno razumevanje, to nas vodi v boljšo družbo."

Robert Waltl, direktor Judovskega kulturnega centra v Ljubljani, lutkar, igralec, režiser, umetniški vodja Mini teatra: "Zadnjih deset let tonemo v govor sovraštva in različne nestrpnosti do vsakega, ki je drugačen od nas."

Peter Svetina, varuh človekovih pravic: "V resnici je malo ljudi v družbi sovražnih in agresivnih, so pa zelo glasni."

Vsi smo bili enkrat mladi in dobro bi bilo, da se tega pogosteje spomnimo. O tem in o pomenu avtonomnih prostorov pa v tokratni epizodi z Matjažem Vodebom, mladinskim delavcem, ki je pred petnajstimi leti s somišljeniki zagnal Zavod BOB.

V tretji epizodi radijske nanizanke o nestrpnosti in za strpnost se Tatjana Pirc s Tamaro Pavasović Trošt in Goranom Lukićem pogovarja o nacionalizmu, sovraštvu do tujcev, izkoriščanju tujih delavcev, ki spominja na novodobno suženjstvo, in o nesmiselnih birokratskih ovirah, ki jih morajo pri nas tujci premagovati na skoraj vsakem koraku.

Goran Lukić iz Delavske svetovalnice pravi, da zadnji grozljivi primeri izkoriščanja tujih delavcev (Marinblu, Selea in ljubljanska avtopralnica) niso izjeme, ampak postajajo slovenski poslovni model.

V tokratni epizodi serije Avtonom bomo predstavili Livada Lab, projekt Zavoda BOB

Gre za mestno zeleno površino za dejavno preživljanje časa, ki je po meri mladih in ki jim ponuja avtonomen prostor, kjer ne delajo po navodilih starejših, ampak jih ti samo podprejo pri uresničitvi njihovih idej. Zakaj je to prava pot za njihovo samostojnost in sprejetost, ne pa obremenjevanje z ocenami in diplomami, je Maji Avi Žiberna razložila mladinska delavka Zavoda BOB Manneira Aja Solei.

V drugi epizodi nanizanke o nestrpnosti in za strpnost se Tatjana Pirc, ki je to radijsko serijo tudi zasnovala, pogovarja z Andrejo Lapuh, ki se je kot lezbijka in mama javno izpostavila že med kampanjo pred referendumom o družinskem zakoniku, in sociologom dr. Romanom Kuharjem, profesorjem na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki opisuje 33-letno pot nastajanja družinskega zakonika. Oba komentirata tudi pomen ustavnih odločb, ki se nanašata na izenačitev pravic istospolnih in raznospolnih parov. Pot do enakopravnosti pred zakonom je bila dolga in naporna, med drugim zajema kar osem predlogov zakonov, štiri sprejete zakone, dva referenduma, eno odločitev vrhovnega sodišča, eno odločitev okrožnega sodišča, šest odločitev ustavnega sodišča …

V tokratni epizodi Avtonoma predstavljamo začasen produkcijski prostor Krater in se z Gajo Mežnarič Osole in Danico Sretenovič pogovarjamo o različnih avtonomnih oblikah rastlinskega, živalskega pa tudi človeškega delovanja. Ta so našla svoj prostor na zapuščenem gradbišču v prestolnici, ki se je pretvoril v začasni produkcijski prostor Krater.

Kakšne težave imajo ljudje, ki druge sovražijo zaradi barve kože, porekla, spola, ker so tujci, revni, mladi, stari, v kaj so nestrpneži vpeti in ujeti, da družbo nenehno delijo na mi in vi? V skupnostih, ki so prestreljene s predsodki in sovraštvom, je vedno manj tistih, ki so ta pravi.

Prof. dr. Vesna Leskošek, ki se raziskovalno ukvarja z družbenimi neenakostmi:

Živi in pusti živeti je nanizanka o sovraštvu in nestrpnosti, ki krhata in zastrupljata našo družbo.
Ob ponedeljkih v Drugi jutranji kroniki Radia Slovenija, ob 10.45 na Valu 202 in v epizodah podkasta Zgodbe. O nestrpnosti in za strpnost!

Gradi skupnosti v odročnih in marginaliziranih krajih

Če menite, da demokracija niso samo pravice, ampak tudi dolžnost delovati, da ni dovolj zgolj čakati križem rok, ampak da morate in moramo vzeti stvari v svoje roke, našpičite ušesa. Pričenjamo z novo sezono oddaje Avtonom. Gosti prvega dela so člani kolektiva Robida, kar je bilo še nekaj let nazaj ime revije, danes pa mednarodnega kolektiva, ki v teoriji in praksi razmišlja o tem, kako graditi skupnost v odročnih in marginaliziranih krajih. Natančeje, v majhni vasici Topolo po italijansko ali Topolovo po slovensko.

Sogovorniki: Vida Rucli, Janja Šušnjar, Aljaž Škrlep.

Vrhunec praznovanja ob 50. rojstnem dnevu Vala 202 je bil koncert v ljubljanskih Križankah. Kako so med drugim zveneli Joker Out, Nude, Elvis Jackson, Zmelkoow, Niet, Avtomobili, Chateau, Hamo & Tribute 2 Love, Siddharta, Mi2, Lačni Franz, pa kantavtorji in raperji, kot so Emkej, Nipke, Rudi Bučar, Drago Mislej - Mef in Vlado Kreslin. Kako so se imeli izvajalci in obiskovalci? Foto: Alan Orlič

Tajnice so duša, srce, pomemben del in vezni člen, pa tudi naš prvi glas, če ste poklicali v uredništvo Vala 202. V petih desetletjih se jih je zamenjalo pet. V pogovoru svoje spomine delijo Olga (Oli) Mervar, Anina Krišelj, Marija Gregorc in Branka Ilić.

Pet v petdesetih letih

Tajnice so duša, srce, pomemben del in vezni člen, pa tudi naš prvi glas, če ste poklicali v uredništvo Vala 202.

"Vse sem slišala, vse sem videla, včasih sem imela tudi kakšno pripombo. Ekipa je bila zelo v redu, šef pa neprekosljivi Dare Milič. Bili smo skupnost, kot nekakšna družinica. Leta na Valu 202 so bila lepa, minila so hitro. Rada sem imela ljudi, s katerimi sem delala. Razen izjem, seveda. Brez tega pa pri meni ne gre." - Olga (Oli) Mervar

 Anina Krišelj je prišla na Val 202 iz mirnih pisarn, na Valu pa jo je pričakal živžav: "Veliko ljudi, ki so prihajali in odhajali, vsi so hoteli nekaj od mene. In to takoj. Mislim pa, da smo kar dobro sodelovali. Spomnim se dveh sodelavcev, ki sta še vedno v hiši, ko sta prišla prvič v uredništvo. To sta bila Mirko Štular in Aleš Smrekar. Takrat sta bila zelo mlada fanta … Moram pa priznati, da je bila plača za delo, ki sem ga opravljala, precej nizka."

Marija Gregorc, ki je leta 1998 na Val 202 prišla iz radijskih poročil, se spominja, kako so kar naprej zvonili telefoni in da je poslušalce zanimalo vse mogoče. Marija je prijazno odgovarjala na njihova vprašanja in jih preusmerjala po radijski hiši.

"Ko je v uredništvo poklical poslušalec, sem vedno pomislila, da takrat, ko dvignem slušalko, predstavljam Val 202."- Marija Gregorc

 Branka Ilić, ki je na Valu 202 že petnajst let, uradno ni več tajnica, ampak strokovna sodelavka. Delo, ki ga opravlja, se je v zadnjih letih preselilo v digitalni svet. Za koliko ljudi na Valu 202 skrbi?

"Na Valu 202 je približno 70 do 80 ljudi, mojih je okrog 65. To so redno zaposleni in zunanji sodelavci. Lepo je delati v tej ekipi, povezujejo nas dobri odnosi in razumevanje."

Kaj si Branka želi ob 50-letnici Vala?

"Da bi še naprej delali tako dobro, da bi nas poslušali in da bi tudi mi slišali njih."

Na fotografiji sta tajnica Oli Mervar in urednica Alenka Dakič sredi dela in pod uredniško palmo. foto: osebni arhiv Oli Mervar

Zgodbe o 50. letih Vala 202 so pisali in jih še pišejo mnogi glasbeni uredniki in zunanji sodelavci. V drugi zgodbi o glasbi na Valu 202 boste slišali, kako so se tega lotevali na začetku, kako so ustvarjali posebne glasbene dogodke in kakšna bo glasbena politika Vala 202 v prihodnje.

O začetkih glasbenih poti na Valu 202 z nekdanjim glasbenim urednikom Andrejem Leničem in o glasbeni politiki v prihodnje

Zgodbe o 50 letih Vala 202 so pisali in jih še pišejo številni glasbeni uredniki in zunanji sodelavci. V drugi zgodbi o glasbi na Valu 202 boste slišali, kako so se tega lotevali na začetku, kako so ustvarjali posebne glasbene dogodke in kakšna bo glasbena politika Vala 202 v prihodnje.

Upokojeni glasbeni urednik Andrej Leničje velik ljubitelj džeza. Malokdo se lahko pohvali, da ima ali je imel sanjsko službo.

"Moje otroške sanje so bile, da bi bil glasbeni urednik. Kaj vse sem sanjal, da bi naredil, da bi šel ali v Maribor ali v Koper, tudi na radio Trst. To, da se ti uresniči otroška želja, odtehta vse tegobe. Na Valu 202 so bila prekrasna leta."

foto: Alan Orlič

Val 202 si v naši medijski zgodovini zagotovo zasluži posebno poglavje. Pred petdesetimi leti, ko je nastal, je bil Val znanilec začetka demokratizacije medijev, saj je bil drugačen, živ, sproščen, aktualen, drzen, povezan s svojimi poslušalkami in poslušalci. Tokrat se spominjamo 18. oktobra 1973, ko se je Val 202 prvič oglasil v četrtek dopoldne. Tatjana Pirc je izbrala nekaj podrobnosti o tem, kakšen je bil program na Valu 202 daljnega leta 1973.

Spomnili smo se 18. oktobra 1973, ko se je Val 202 prvič oglasil v četrtek dopoldne

Val 202 si v naši medijski zgodovini zagotovo zasluži posebno poglavje. Pred petdesetimi leti, ko je nastal, je bil Val znanilec začetka demokratizacije medijev, saj je bil drugačen, živ, sproščen, aktualen, drzen, povezan s svojimi poslušalkami in poslušalci. Tokrat se spominjamo 18. oktobra 1973, ko se je Val 202 prvič oglasil v četrtek dopoldne. Tatjana Pirc je izbrala nekaj podrobnosti o tem, kakšen je bil program na Valu 202 daljnega leta 1973.

Svojega socialnega in humanitarnega poslanstva so se ustvarjalci Vala 202 zavedali že zelo zgodaj. V osemdesetih letih so ob petnajstletnici Vala pripravili dražbo slik priznanih slovenskih slikarjev, izkupiček pa namenili skladu "Z znanjem proti aidsu", ki so ga ustanovili prav na pobudo novinarjev Vala 202. V devetdesetih so si Valovci zamislili akcijo Zgradimo vodovod v Zgornjesavinski dolini, spremljali smo Urbana Goloba, ki je prečil slovenske Alpe in zbiral denar za otroke, obolele za rakom. In tako naprej. Od pionirskih dni do danes smo tako ali drugače podprli mnoge akcije in nabirke številnih posameznikov, društev in organizacij, dragulj v kroni Valovskih dobrodelnih akcij pa je brez sence dvoma projekt Botrstvo.

Od pionirskih dni do danes smo tako ali drugače podprli številne akcije in nabirke številnih posameznikov, društev in organizacij, dragulj v kroni Valovskih dobrodelnih akcij pa je brez sence dvoma projekt Botrstvo

Svojega socialnega in humanitarnega poslanstva smo se ustvarjalci Vala 202 zavedali že zelo zgodaj. V osemdesetih letih smo ob petnajstletnici Vala pripravili dražbo slik priznanih slovenskih slikarjev, izkupiček pa namenili skladu "Z znanjem proti aidsu", ki so ga ustanovili prav na pobudo novinarjev Vala 202. V devetdesetih smo si Valovci zamislili akcijo Zgradimo vodovod v Zgornjesavinski dolini, spremljali smo Urbana Goloba, ki je prečil slovenske Alpe in zbiral denar za otroke, obolele za rakom. In tako naprej.

Le nekaj tednov po rojstvu Vala 202 so nekateri najboljši športniki na svetu odšli v Munchen, kjer so bile konec avgusta in začetek septembra igre 20. olimpijade. Tam je bila tudi ekipa Radia Ljubljana, ki je podrobno spremljala nastope jugoslovanskih športnikov. Za najboljši slovenski izid je poskrbela metalka kopja Nataša Urbančič, ki je šestkrat zapored prejela naziv slovenska športnica leta, navdušili so jugoslovanski rokometaši, rokomet je bil sploh prvič na olimpijskih igrah. Med najbolj zapomljive dogodke spada kontroverzen konec košarkarskega finala med Sovjetsko Zvezo in Združenimi državami Amerike ter prekinitev iger zaradi ugrabitve izraelskih športnikov, dogodek, ki se je tragično končal.

Na OI v Münchnu 1972 prvič veččlanska radijska ekipa iz Slovenije, Urbančičeva peta v metu kopja, kontroverzen zaključek košarkarskega finala ponovljen

Le nekaj tednov po rojstvu Vala 202 so nekateri najboljši športniki na svetu odšli v München, kjer so bile konec avgusta in začetek septembra igre 20. olimpijade. Tam je bila tudi ekipa Radia Ljubljana, ki je podrobno spremljala nastope jugoslovanskih športnikov. Za najboljši slovenski izid je poskrbela metalka kopja Nataša Urbančič, ki je šestkrat zapored prejela naziv slovenska športnica leta, navdušili so jugoslovanski rokometaši – rokomet je bil sploh prvič na olimpijskih igrah – med najbolj zapomljive dogodke pa spada kontroverzen konec košarkarskega finala med Sovjetsko Zvezo in Združenimi državami Amerike ter prekinitev iger zaradi ugrabitve izraelskih športnikov – dogodek, ki se je tragično končal.

foto: Wikimedia Commons/Radio Prvi